.webp){kind=icon}
EKONOMIJA
Lagarde: jasna smer potovanja
Predsednica Evropske centralne banke (ECB) Christine Lagarde je dejala, da je smer gibanja obrestnih mer jasna, pri tem pa opozorila, da je treba opredeliti hitrost rahljanja. Lagarde je ob robu letnega srečanja MDS in Svetovno banko v Washingtonu poudarila, da je dezinflacija na pravi poti, najnovejše podatke pa je opisala kot "razmeroma pomirjujoče". Lagarde je spregovorila tudi o nedavni kritiki nekdanjega ameriškega predsednika Donald Trump na račun njenega kolega, predsednika Feda Jeroma Powlla. Predsednica je Trumpa povabila, naj obišče sedež ECB v Frankfurtu in se tako sam prepriča, kako težko je v resnici delo oblikovalcev denarne politike.
Mednarodni denarni sklad: Carine in protekcionizem škodujejo svetovni rasti
Mednarodni denarni sklad je zmanjšal napoved svetovne rasti za prihodnje leto in opozoril na naraščajoča tveganja - od vojn do trgovinskega protekcionizma. Tako bo rast svetovnega gospodarstva prihodnje leto 3,2-odstotna, kar je za 0,1 odstotne točke manj od julijskih ocen. Zapisano je navedeno v najnovejšem poročilu MDS o svetovnih gospodarskih obetih. Hkrati je bila napoved rasti za leto letos ocenjena na 3,2 odstotka. Po drugi strani pa se bo inflacija prihodnje leto upočasnila na 4,3 odstotka s 5,8 odstotka, kar je predvideno za tekoče leto.
POLITIKA
ZDA napovedujejo posojilo v višini 20 milijard dolarjev za Kijev
ZDA so pripravljene Ukrajini posoditi 20 milijard dolarjev, kot del širšega paketa pomoči skupine G7. Posojilo je napovedala ameriška finančna ministrica Janet Yellen, ob tem pa dejala, da bodo sredstva preusmerjena do konca leta.
Junija so se države G7 dogovorile o posojilu v višini 50 milijard dolarjev za Ukrajino, ki ga bodo poplačali iz naslova zaseženih ruskih sredstev. Ukrajina želi imeti jasno sliko o prihodnjem finančnem načrtu. Po nedavnih ocenah ukrajinske vlade, ki je bila izvedena v sodelovanju z MDS, se pričakuje, da se bodo potrebe države po financiranju za naslednje leto povečale na 38 milijard dolarjev.
POSEL
Tim Cook znova na Kitajskem
Direktor ameriškega tehnološkega giganta Apple Tim Cook se te dni znova mudi na Kitajsko, kjer je s kitajskim ministrom za industrijo in informacijsko tehnologijo Jin Zhuanglongom razpravljal o naložbah, varovanju podatkov in storitvah v oblaku. Razpravljala sta tudi o operacijah Appla na Kitajskem, pa tudi o varnem upravljanju spletnih podatkov. Ob tej priložnosti je Cook napovedal, da bo Apple še naprej vlagal na Kitajskem.
BORZE
Evropa
S terminskimi pogodbami na evropske delnice se danes zjutraj trguje v rdečem, pred objavo podatkov o zaupanju potrošnikov v evroobmočju. Evropski borzni trgi so včeraj sklenili trgovanje z izgubami, potem ko je predsednica ECB dejala, da boj proti inflaciji še ni končan. Lagarde poudarila pomen svobode in pravične trgovine, potem ko je nekdanji ameriški predsednik Donald Trump pred nedavnim izjavil, da so carine njegova najljubša beseda.
ZDA
Vlagatelji na ameriških borznih trgih pričakujejo manj agresivno zmanjšanje obrestnih mer Feda. Večina uradnikov centralne banke Federal Reserve je ta teden dejala, da se zavzemajo za počasnejši tempo nižanja obrestnih mer. Izvršni direktor Bank of America je med zadnjimi, ki se je pridružil razpravi o monetarni politiki in pozval uradnike, naj obrestnih mer ne znižujejo prenaglo.
Azija
Delniški trgi na azijskem vzhodu so danes povečini v zelenem. Dobičke za vlagatelje prinašajo delnice na borzah v Hongkongu ter na celinskem Kitajskem, medtem ko so indeksi na Japonskem obarvani v rdeče. Tudi vlagatelji v Aziji nestrpno pričakujejo izizd ameriških volitev, ki že zdaj vplivajo na obvezniške trge. Negotovost zaradi političnih razmer v regiji stopnjujejo tudi volitve na Japonskem in pričakovanja glede nadaljnje normalizacije denarne politike centralne banke Japonske.
NAFTA
Cene nafte so se stabilizirale, potem ko je ameriška naftna industrija napovedala skromen porast oskrbe s surovo nafto po vsej državi. Administracija predsednika Joeja Bidna pa želi ublažiti napetosti s prizadevanji za premirje na Bližnjem vzhodu.
Nafta tipa brent se giblje pri vrednosti 76 dolarjev za sod, potem ko se je v zadnjih dveh dneh podražila za več kot štiri odstotke. Nafta tipa West Texas Intermedia pa se giblje nad vrednostjo 71 dolarjev. Ameriški inštitut za nafto je sicer neuradno poročal, da so se zaloge prejšnji teden povečale za 1,6 milijona sodov. Uradni podatki bodo znani danes, tekom dneva.
Nafta je oktobra doživela cenovno rast, povečala se je nihajnost, napetosti na Bližnjem vzhodu pa so povzročile motnje v oskrbi v regiji, ki predstavlja približno tretjino svetovne proizvodnje. V Aziji je največji svetovni uvoznik Kitajska uvedla vrsto spodbujevalnih ukrepov za spodbujanje gospodarske aktivnosti, kar bi sicer lahko povečalo njeno povpraševanje po energiji, vendar opazovalci niso prepričani v dolgoživost sprejetih ukrepov.
