Kljub temu da imamo Slovenci pri neobankah v tujini odprtih vse več računov, slovenske tradicionalne banke odliva komitentov ne čutijo. "Ko nekdo odpre račun pri Revolutu, ga pri nas ne zapre," je v pogovoru za Bloomberg Adria na podlagi izkušenj bank članic zatrdila direktorica Združenja bank Slovenije Stanislava Zadravec Caprirolo.
Tudi sam ustrezam stereotipu, o katerem je govorila. Brezplačnost, enostavnost, da lahko vse naredim le s telefonom, preprost nadzor, zdaj pa tudi donosi na depozite, so me premamili, da sem odprl račun(e) in imam odprtega pri štirih neobankah. Ponekod je sicer račun večino časa prazen in ga uporabljam le za spletno nakupovanje ali v tujini (omejena sredstva v primeru poskusa zlorab), na tistih, kjer so obresti najvišje, pa kolobarim in kopičim del prihrankov (saj poznate tisti rek, da ne smete imeti vseh jajc v isti košari). Medtem slovenski račun zaenkrat ostaja. Zakaj - niti sam dobro ne vem.
Morebiti se podzavestno zavedam pomisleka, ki ga je glede neobank izrazila tudi Zadravec Caprirolo. Dokler ni zapletov, je vse v redu. Kaj pa se zgodi, ko se nekaj zalomi in namesto na človeka naletiš na "pametnega" robota, ki generično odgovarja na tvoja pisna vprašanja? V poslovalnico ne moreš, saj je nimajo, potem je tu še lokalna zakonodaja, ki velja v primeru zapletov, in še jezikovna bariera. Vse to so verjetno pomisleki, ki pestijo marsikoga in zato ohranja račun tudi v Sloveniji.
Preberi še
12 dejstev o neobankah Revolut, N26, Trade Republic in Bunq
Odgovarjamo na najpogostejša vprašanja, ki jih morate poznati, preden odprete račun pri neobanki.
09.10.2024
Ena na ena z direktorico ZBS: Bodo neobanke pohrustale tradicionalne banke?
Številke ne kažejo, da bi prihodki, tudi neobrestni, bančnem sektorju zaradi neobank upadali, pravi direktorica ZBS Stanislava Zadravec Caprirolo.
04.10.2024
Sándor Pataki, OTP o načrtih v Sloveniji in konkurenci neobank
Skupina OTP najuspešnejša banka v Evropi po bilančni vsoti.
14.08.2024
Katere račune tujih bank moram prijaviti finančni upravi?
Pri Slovencih je bolj popularen Revolut; koliko jih ima odprte račune pri N26?
02.06.2024
Konsolidacija slovenskega bančnega trga
Slovenski bančni trg v zadnjih letih doživlja konsolidacijo. Nazadnje sta se v eno zlili banki Nova KBM in SKB, ki zdaj poslujeta pod imenom madžarske skupine OTP (letos je NLB skušala prevzeti avstrijsko Addiko Bank, ki je prisotna tudi v Sloveniji, a neuspešno).
Tako imamo danes številčno manj bank kot še nekaj let nazaj - ni več Banke Celje, Abanke ter likvidiranih Factor banke in Probanke -, ne pa tudi manj konkurence. Državne meje so se namreč zabrisale (če zanemarimo ukrepe zaradi covida-19 in migrantske krize), v boj za naše milijarde evrov prihrankov, ki ležijo na računih, pa dere konkurenca iz tujine.
Tujci brez pisarn
Guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle je dejal, da konkurenco slovenske banke že čutijo. Gre za fintech podjetja, neobanke jim rečemo, ki so v začetku privabljale z nekaj bančnimi storitvami, pogosto brezplačnimi. Nabor teh vztrajno širijo in vse bolj posegajo na področje tradicionalnih bank, pa tudi na področje vlaganj v različne finančne produkte.
Če smo nekoč lahko odprli brezplačen račun, si nanj nakazovali denar in z njihovo kartico plačevali v trgovinah, zdaj lahko pri marsikateri neobanki brezplačno (!) plačujemo račune, nanje prejemamo plačo, nakazila so pogosto instantna (pri prejemniku na računu v nekaj trenutkih), v zadnjem času pa jih vse več ponuja tudi obresti na nevezan denar (s paketno naročnino so lahko še višje). In te so nesramno višje od obresti, ki jih na nevezan denar ponujajo slovenske banke.
Izjemoma jih tu in tam doseže, bolj redko preseže, kakšna slovenska tradicionalna banka v akcijski ponudbi, a le, če ji denar zaupate za določeno časovno obdobje (depozit).
Jamstvo na sredstva
Ob tem ne moramo mimo pomembnega dejstva: pri tradicionalnih slovenskih bankah za sredstva do sto tisoč evrov jamči država.
Podobno je tudi pri največjih neobankah, kot so Revolut, N26, Trade Republic in Bunq. Previdno le, da denarja v aplikaciji nenamerno ne vložite v kakšen vlagateljski produkt (denimo varčevalni produkt Revoluta, poleg tega pa nekatere neobanke ponujajo tudi trgovanje s kriptovalutami, možnost nakupa delnic in drugih finančnih produktov), saj v tem primeru ostanete brez državne varnostne mreže in tveganje prevzamete le nase.
Fintechov, ki ponujajo šopek bančnih storitev, je seveda še veliko več, zato pri vsakem vedno preverite, ali državno jamstvo na sredstva (in do katerega zneska) velja tudi pri njih.
Neobanke zakorakale na trg posojil
Ena glavnih prednosti tradicionalnih bank še vedno ostajajo posojila, sploh za večje nakupe, kot je denimo streha nad glavo. Neobanke sicer počasi tipajo tudi to področje. Britanski Revolut ima v Italiji v ponudbi potrošniška posojila, od tisoč do 50.000 evrov. Pri nas jih še nimajo - o tem razmišljajo, a časovnega okvirja niso podali.
Tudi nemški N26 jih ponuja v znesku od tisoč do 25.000 evrov (v Franciji in Nemčiji prek partnerja Younited do 50.000 evrov, je prebrati na njihovi spletni strani), zaenkrat pa še ne Slovencem.
Na Brdu novo nižanje obrestnih mer?
Ko že govorimo o (neo)bankah, ne moremo mimo najpomembnejšega dogodka finančnega dogodka pri nas, ki bo vplival tako na komitente neo- kot tradicionalnih bank. Prihodnji teden bo na Brdu pri Kranju zasedal svet Evropske centralne banke (ECB) in vse več je napovedi, da se nam na sestanku obeta novo nižanje obrestnih mer.
Če se bodo te uresničile, bodo tisti, ki služijo obresti na nevezan denar pri neobankah, to čutili skozi nižje donose (Trade Republic denimo striktno sledi nižanjem ECB), kreditojemalci pa posredno skozi nižanje zahtevanih obresti na posojila.