Izjave tedna: 'Bromanca' Erdogana in Vučića ter Goloba in Xija

V začetku tedna smo na straneh Bloomberg Adria v precep vzeli potezo turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana, ki je pred nedavnim napovedal uradno kandidaturo za vstop Turčije v skupino razvijajočih držav Brics. Ali gre za resno namero in s tem tektonsko spremembo v geopolitični usmeritvi članice zveze Nato in kandidatke za članstvo v EU ali za spreten manever neskončno pregnanega turškega sultana, ki s tem le izsiljuje Washington oziroma Bruselj, smo se spraševali.

Izvrstni poznavalec razmer v Turčiji in na območju Balkana, politolog Faris Kočan, je na zagonetko pronicljivo odgovoril: "Turčija, ki je normalizirala dvojno igro oziroma politiko sedenja na dveh stolih, ne more biti izločena ali pa si ne more privoščiti izključitve iz najpomembnejšega 'nezahodnega' multilateralnega okvira Brics."

Hkrati je poznavalec Erdoganovo geostrateško preigravanje postavil v širši kontekst razmerja sil na Zahodnem Balkanu, kjer srbski predsednik Aleksandar Vučić – tako Kočan – poskuša državo povzdigniti na nivo regionalnega hegemona. Bi zato lahko Erdoganovo izsiljevanje z Bricsom k podobni taktiki spodbudilo tudi njegovega "velikega vzornika in prijatelja Vučića"? Kočanov odgovor v zvezi z vzajemnim občudovanjem oziroma bromance je pozitiven. "Zna se zgoditi, da bi se Vučić od zdaj naprej celo odzval na povabila na zasedanja Brics, ker je Turčija kot članica Nata to 'rdečo črto' zabrisala."

V nadaljevanju tedna smo od sultanov in carjev(ičev) prešli k – upokojencem. V Sloveniji namreč te dni potekajo pogajanja o pokojninski reformi, ki med drugim prinaša tudi dvig upokojitvene starosti. Po sedanjem predlogu pokojninske reforme bi se starost za upokojitev s 40 leti delovne dobe dvignila s 60 na 62 let, starost za tiste, ki ne bi zbrali 40 let delovne dobe, pa s 65 na 67 let.

"Starejši delavci so eden še redkih neizkoriščenih potencialov na trgu dela," so nam v pojasnilu zapisali pri Zavodu za zaposlovanje. "Demografske spremembe ter izzivi na trgu dela bodo prisilili številne, da delajo dlje. Podaljševanje delovne dobe samo po sebi ni nujno slabo, a to bo sprejeto bolj pozitivno ob ustreznih strukturnih spodbudah za delodajalce in podjetja," pa je o tej zimzeleni temi pokomentirala Laura Smrekar, partnerica pri kadrovski agenciji Competo.

Državni sekretar na ministrstvu za delo Igor Feketija je sicer glede pokojninskega sistema pomirjujoče dejal, da je prvi pokojninski steber še vedno najpomembnejši in temelj domačega pokojninskega sistema. Prednost drugega stebra pa, da je v korist varčevalca zaradi obrestno-obrestnega računa. Po njegovem je Slovenija resda na dnu lestvice držav OECD po deležu zbranega denarja v drugem stebru, vendar "to ni nujno slabo", saj kaže na močan prvi pokojninski steber.

Od pokojnin do pokojnikov nas je sredi tedna opomnila bližnjevzhodna kriza, ki je doslej na račun vojne v Gazi zahtevala že 40 tisoč palestinskih življenj. Izrael je v minulem tednu sprožil že peto ofenzivo na jug Libanona, ki naj bi bila po zatrjevanju ministrskega predsednika Benjamina Netanjahuja "omejena v obsegu".

A silovito obstreljevanje Bejruta, v katerem je izraelsko letalstvo za poletretji milijon likvidiralo tudi vodjo gibanja Hezbolah Hasana Nasralo in generala iranske revolucionarne garde, je izzvalo doslej najhujši srd Teherana.   

Islamska republika je z okoli 200 raketami napadla judovsko državo in napovedala pretres na finančnih in surovinskih trgih. A ta je bil v regiji, ki proizvede okoli tretjine svetovne nafte, po oceni analitika Acex Tilna Šarlaha zaenkrat relativno omejen.

"Cena nafte bi se utegnila zvišati, če bo prišlo do omejitve tankerskega transporta zaradi razširjene vojne," je napovedal analitik. A dokler je vojna omejena na zračne in raketne napade "večjega učinka na ceno (nafte) ne bo". Ta je sicer že vse leto v pozitivnem trendu in se po eskalaciji giblje nad mejo 77 dolarjev za sod tipa brent.

Za konec se bomo zapeljali še v Bruselj. Toda nič več s poceni kitajskimi e-avtomobili. Kakor so na petkovem sklepnem dejanju sage o trgovinski vojni s Kitajsko, v kateri je EU z glasovanjem v odboru za instrumente trgovinske zaščite (Trade Defense Instruments Committee) za naslednjih pet let uvedla povišane 45-odstotne carine na električna kitajska vozila, odločile države članice, bodo ta odslej občutno dražja.

Neuradni viri v slovenski vladi so nam zaupali, da je Slovenija upoštevala interes domače avtomobilske industrije, ki si ob težavah Volkswagna rešuje kožo z vstopom v kitajske dobavne verige, in glasovala proti. A brez haska, saj so na koncu vseeno prevladala 'bizantinska' pravila odločanja v Bruslju. V skladu s slednjimi bi namreč moralo proti predlogu Evropske komisije glasovati vsaj 15 držav članic, ki imajo skupaj 65 odstotkov celotnega prebivalstva EU, kar pa se ni zgodilo.

Če je Ljubljana glasovala proti zaradi zaščite avtoindustrije ali zaradi strahu pred povračilnimi ukrepi Kitajske (ali najverjetneje kombinacije obojega), je konec koncev brezpredmetno.

Pri Gospodarski zbornici Slovenije so nam pač pojasnili, da bodo (negativne) "posledice čutila tudi slovenska podjetja". Slovenija si namreč že več let prizadeva, "da bi podpisali protokol za izvoz svinjine na Kitajsko", pravijo in dodajajo, da je zaradi zaostritev "možnost za to zdaj manjša".

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar