Zgodbe tedna: Pokojnine, nove tarče NLB, trgovinska vojna s Kitajsko

"Predpisane konservativne naložbene politike omejujejo upravljavce pokojninskih skladov, zato ne morejo investirati v naložbe, ki bi bile potencialno donosnejše," je donos skladov, ki upravljajo denar v drugem pokojninskem stebru, komentiral državni sekretar Igor Feketija. Tako so na ministrstvu razmišljali o četrti kategoriji varčevanja, ki bi lahko bila nekoliko bolj tvegana.

Naložbena politika pokojninskih skladov je bila nazadnje spremenjena z zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) leta 2016. Od takrat lahko varčevalci v drugem pokojninskem stebru varčujejo v skladih življenjskega cikla. Poznamo tri kategorije tveganosti glede starost: dinamični, uravnoteženi in zajamčeni.

Starejši od 50 let ne morejo varčevati v delniškem skladu.

Pozneje v pokoj? Kakšne bombončke lahko dobite?

Slovenci bi morali delati dlje, menijo avtorji pokojninske reforme. Vendar dvig predpisane starosti za upokojitev ni edina rešitev.

Zaposleni se lahko prostovoljno odločijo za podaljšanje delovne aktivnosti kljub izpolnjevanju pogojev za upokojitev in so za delo do višje starosti denarno nagrajeni.

Preverili smo, kakšni so bonusi za podaljšanje zaposlitve po izpolnitvi pogojev za upokojitev.

Uskladitev olajšav in dvig neto plač: Kdo so zmagovalci in poraženci

Neto minimalna plača bo prihodnje leto zaradi uskladitve olajšav in lestvice za odmero dohodnine za 16,47 evra na mesec višja, povprečna pa za 9,43 evra. Tisti, ki zaslužijo dvakratnik povprečne plače, bodo mesečno prejeli 18,75 evra več, še več bodo na transakcijski račun dobili tisti, ki mesečno zaslužijo vsaj pet tisoč evrov.

Predstavniki delodajalcev, sindikatov in vlade so na nedavni seji strokovnega odbora Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) dosegli soglasni dogovor o uskladitvi olajšav in lestvice za odmero dohodnine za leto 2025 (vlada je v sredo na seji predlog že potrdila).

Največji osmoljenci so tisti, ki nimajo minimalne plače, a ne zaslužijo veliko več.

Bloomberg Mercury

 

Prevzemne tarče: Bi lahko NLB vrgla lovke na Raiffeisen Bank?

Po neuspeli prevzemni ponudbi Nove Ljubljanske banke (NLB) za avstrijsko Addiko Bank preverjamo morebitne prevzemne tarče, ki bi lahko vodile NLB tudi na hrvaški bančni trg. Ta je namreč edini v regiji Adria, ki manjka v mozaiku NLB.

Kot možna prevzemna tarča NLB se neuradno omenja avstrijska Raiffeisen Bank International (RBI), smo izvedeli iz virov blizu NLB. Nekateri strokovnjaki pa ob tem opozarjajo, da težko špekulirajo o tem, saj je veliko nejasnosti in negotovosti okoli te banke.

RBI je namreč vodilna banka na avstrijskem trgu, hkrati pa je prek hčerinskih enot prisotna na 12 trgih v srednji in vzhodni Evropi.

Kaj pravijo analitiki: Je zdaj pravi čas za nakup delnice NLB?

Vrednost delnice NLB se je v zadnjem mesecu znižala za več kot pet odstotkov, čeprav so se pojavile neuradne informacije o novi morebitni prevzemni tarči. Analitiki brez izjeme menijo, da je primeren čas za nakup delnice NLB, 12-mesečno ciljno vrednost pa so postavili v povprečju 36 odstotkov nad trenutno vrednostjo.

Koliko so kupci pripravljeni plačati za delnico NLB?

Pri gradnji stanovanj vsaj 30-odstotni donos?

Cene nepremičnin še vedno rastejo. Po podatkih Statističnega urada RS je bila medletna rast stanovanjskih nepremičnin 6,7-odstotna, pri čemer so se rabljene nepremičnine podražile za 7,6 odstotka. Za veliko več, in sicer za dobrih 18 odstotkov, pa so danes dražja nova stanovanja.

Da so zaslužki stanovanj tistih, ki gradijo v Ljubljani, izjemno veliki, je poudaril tudi ljubljanski župan Zoran Janković. "To pokaže enostaven izračun. V povprečju gradnja kvadratnega metra stanovanja stane tja od 1.800 do 2.000 evrov, komunalna ureditev okoli 100, inženiring 100 pa financiranje 100 in zemljišče 100 evrov, kar skupaj znese okoli 2.300 evrov za kvadratni meter. Stanovanja pa se prodajajo od 4.500 evrov dalje. Investitorji tako še vedno zaslužijo ogromno. Še vedno trdim, da je na tem področju še vedno veliko rezerv."

Kakšni so zaslužki pri gradnji novogradenj?

nepremicnine.net

 

Luksuzne nepremičnine: Je bazen kupcev že prazen?

Poznavalci ljubljanskega nepremičninskega trga pravijo, da pri izjemno dragih nepremičninah cena, če je ta na ustrezni lokaciji in je nepremičnina primerna, sploh ne igra pomembne vloge.

Kljub dobri prodaji smo na največjem nepremičninskem portalu opazili, da se že več mesecev prodaja okoli 30 stanovanj, katerih vrednost presega vsaj milijon evrov.

Zakaj ne najdejo kupca, smo vprašali nepremičninske posrednike.

Obujanje zadrug: Kako daleč je zakon o solastništvu delavcev?

Vlada je sredi poletja potrdila izhodišča za pripravo novega zakona o lastniški zadrugi delavcev (ZLZD), ki ga pripravlja ministrstvo za solidarno prihodnost, jeseni pa naj bi šel v javno obravnavo. "Zakon je bolj ali manj napisan, a smo zelo previdni in ga pilimo do potankosti," je v intervjuju za Bloomberg Adria pojasnil državni sekretar na ministrstvu za delo Igor Feketija.

Sprejetje zakona je predvideno proti koncu leta oziroma v začetku prihodnjega leta, so napovedali v vladi. "Trenutno se dogovarjamo za sestanek s slovenskim inštitutom za revizijo, da bi posamezne transakcije, ki jih predvideva zakon, ustrezno umestili v računovodske standarde," je pojasnil državni sekretar.

Zadruge s socialističnim prizvokom.

Bloomberg Mercury

 

Kitajska e-vozila: Bruseljski carinski meč, uperjen v ekonomsko srce Pekinga

Potem ko je Evropska komisija v začetku julija napovedala uvedbo povišanih carin na uvoz kitajskih električnih vozil, naj bi države članice EU v tem tednu odločile, ali bodo te odslej tudi trajne. Na kocki ni nič manj kot prihodnja opredelitev odnosov med Unijo in drugim gospodarstvom sveta, od česar je posredno odvisnih 10 odstotkov slovenskega BDP; prav tolikšen je namreč delež domače avtomobilske industrije.

Sprva je bilo glasovanje napovedano za 25. september, a je bilo to po navedbah ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport prestavljeno na za zdaj še nedoločen datum. Razlog za zamik naj bi bilo dejstvo, da članice še niso bile seznanjene z gradivom, na podlagi katerega naj bi se odločile, kako bodo glasovale. O tem smo sicer povprašali slovensko vlado, ki je v pojasnilu zapisala, da je "glasovanje držav članic EU zaupne narave", zato stališča naše države niso razkrili.

Rojevanje trgovinske vojne.

Finančna bazuka Pekinga kot startna pištola za vlagatelje?

V začetku tedna je Ljudska banka Kitajske (PBOC) presenetila z obsežnim svežnjem stimulativnih monetarnih ukrepov, s katerimi se Kitajska poskuša velikopotezno ogniti največji krizi v zadnjih desetih letih. "Centralna banka je uvedla več ukrepov za spodbujanje gospodarstva zaradi skrbi, da bi bil uradni cilj rasti okoli petih odstotkov zaradi nedavnih šibkih podatkov morda nedosegljiv," ozadje serije ukrepov pojasni analitik Tilen Šarlah iz družbe ACEX.

Torkovi ukrepi v drugem globalnem gospodarstvu so bike svetovnih finančnih in surovinskih trgov v sredo pognali v dir. Referenčna ameriška indeksa Dow Jones in S&P 500 sta končala pri rekordnih vrednostih, cene nafte so poskočile na tritedenski vrhunec, napoved krepitve ekonomske aktivnosti velike porabnice pa so k rasti spodbudile celo delnice rudarskih podjetij.

Šibrovka ali bazuka?

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar