Pregled svetovnih novic: Prvi sestanek Commerzbanke in Unicredita

Prvo srečanje med nemško Commerzbank in italijanskim UniCreditom bo danes, je napovedala novoimenovana izvršne direktorice Commerzbank Bettine Orlop. To bo prvo srečanje, odkar je UniCredit začel povečevati svoj delež v nemški banki v začetku tega meseca, je dejala Orlop.

Commerzbank je v četrtek sporočila, da si prizadeva okrepiti podporo vlagateljev, potem ko je UniCredit prevzel 21-odstotni delež in napovedal možnost popolnega prevzema.

Nemški kancler Olaf Scholz je obsodil "sovražno" potezo UniCredita proti Commerzbank, pri čemer je stališče Nemcev ostalo, da se glede tega vprašanja "bolje razumejo s Francozi kot z Italijani". Več o nasprotovanju nemške vlade prevzemu Commerzbank lahko izveste v spodnjem videu novinarja Bloomberga Stevena Aronsa.

POLITIKA

Spor med ZDA in EU

ZDA so Evropski uniji sporočile, da bodo posojilu, ki ga namerava odobriti Ukrajini, dodale 20 milijard dolarjev, če bo spremenila svoja pravila o podaljšanju sankcij proti Rusiji. Tudi če EU ne bo spremenila pravil, bodo ZDA še vedno sodelovale v načrtovanem paketu v višini 50 milijard ameriških dolarjev, vendar bodo prispevale manjši znesek denarja, poroča Bloomberg. ZDA že dolgo pogojujejo EU, da podaljša obdobje sankcij Rusiji s šest na 36 mesecev.

Najnovejša novica je, da je Izrael dobil za 8,7 milijarde dolarjev ameriške vojaške pomoči, kar vključuje 3,5 milijarde dolarjev za osnovna vojna naročila in 5,2 milijarde dolarjev za sisteme zračne obrambe.

Trump in Harrisova na različnih bregovih glede Ukrajine

Potem ko je nekdanji ameriški predsednik Donald Trump kritiziral ukrajinskega predsednika Volodimira Zelenskega, ker ni dosegel dogovora o končanju vojne v Ukrajini, je spregovorila tudi podpredsednica Kamala Harris. Trumpa je obtožila, da poskuša pritisniti na Ukrajino v pogajanjih s Putinom o končanju vojne.

Uničujoč orkan pustoši po Floridi

Orkan Helene je prizadel zahodno obalo Floride. Zaradi močnega vetra bi lahko povzročil smrtonosne poplave v več ameriških zveznih državah. To je najmočnejši orkan, ki je kadarkoli prizadel Florido. Gre za orkan četrte kategorije z vetrovi, ki dosegajo 225 kilometrov na uro. Ocenjuje se, da bi skupna škoda lahko dosegla kar 15 milijard ameriških dolarjev.

Kaj se dogaja na borzah?

Ameriške delnice bile v večini obarvano zeleno, pred objavo podatkov o zaupanju potrošnikov v evrskem območju. V zelenem so v četrtek končale tudi evropske delnice, k čemur so prispevali dobički v več sektorjih, predvsem rudarstvu, gospodinjskih potrebščinah in modi.

Rast so spodbudile tudi azijsko-pacifiške delnice, kjer je hongkonški indeks Hang Seng zrasel za 4,16 odstotka, kar je najvišja vrednost od maja, indeks CSI 300 je zrasel še sedmi trgovalni dan zapored, japonski Nikkei 225 pa pridobil 2,79 odstotka.

Ameriški trg dela je stabilnejši

Ameriške terminske pogodbe so se v petek zjutraj gibale mešano, čeprav so bile v četrtek v zeleni barvi, potem ko so revidirani podatki pokazali, da je ameriško gospodarstvo v boljši formi, kot je bilo sprva pričakovano.

Število zahtevkov za denarna nadomestila brezposelnih se je zmanjšalo, kar še naprej kaže na odpornost trga dela. Začetnih zahtevkov za brezposelnost v tednu, ki se je končal 21. septembra, je bilo 218 tisoč, kar je štiri tisoč manj kot v prejšnjem poročilu in nekoliko boljše od napovedi analitikov. Bruto domači proizvod ZDA se je v drugem četrtletju medletno povečal za tri odstotke, kar je bilo v skladu s pričakovanji trga.

Bloomberg Mercury

Nafta brent se je zvišala za nekaj desetink odstotka. Možen porast črpanja nafte članic Opeca bi utegnilo znižati cene surove nafte na še vrednosti.

"Nov sporazum med vzhodno in zahodno administracijo Libije bi lahko pomenil, da se bo v bližnji prihodnosti na trg vrnilo več kot 500 tisoč sodčkov na dan," je za Bloomberg povedal Han Zhong Liang, investicijski strateg pri Standard Chartered Plc.

Ogromna injekcija adrenalina kitajske ljudske banke (PBOC) v torek je dvignila tečaje delnic po vsem svetu. Vendar to ni bilo dovolj, da bi premaknilo ceno nafte, je za Bloomberg Adria TV povedal Aleksandar Kovačević, podpredsednik Tgroup Holdinga. "Poraba nafte na Kitajskem je leta 2023 znašala približno 760 milijonov ton, kar je 15 odstotkov svetovne porabe. Zato bo finančna injekcija vplivala na povečanje porabe nafte na Kitajskem, vendar ne v tolikšni meri, da bi lahko povzročila izkrivljanje trga. Hkrati povečanje kitajske porabe nafte je lahko največ od 2,5 do 3 odstotke, kar je približno 20 milijonov ton nafte. Pričakuje se, da ta krog spodbud ne bo dovolj za spodbujanje počasnega gospodarstva na Kitajskem. Največja svetovna uvoznica nafte, bo morala imeti dodatne oziroma bolj podrobne ukrepe," pravi  Kovačević še dodaja, da bodo volitve v Ameriki igrale ključno vlogo na svetovnem naftnem trgu. "Pravzaprav je uradno mnenje, da je Trump predstavnik bloka energetskih konservativcev - z njim se proizvodnja nafte poveča, cena pa upade. In če zmaga Kamala Harris, se bo situacija obrnila. Demokrati formalno zagovarjajo to agresivno energetsko tranzicijo, ki zagotovo vodi v zmanjšanje proizvodnje nafte in povečanje. Bidnova administracija ni uspela prevzeti mesto največje proizvajalke nafte na svetu. Nadaljuje se trend rasti svetovne porabe, to pa uspejo proizvesti iz manjšega števila vrtin.

  

Azija okreva

Delnice v azijsko-pacifiški regiji so se zvišale, saj se je nagnjenost k tveganju na finančnih trgih še povečala zaradi kitajskih spodbujevalnih ukrepov. Kitajski referenčni indeks CSI 300 je na dobri poti k največjemu tedenskemu dobičku od leta 2008, potem ko so se uradniki zavezali, da bodo povečali fiskalno podporo in stabilizirali nepremičninski sektor. Medtem je vodilni tehnološki delniški indeks v Hongkongu dosegel najvišjo raven v enem letu.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar