Mini vodnik za delodajalce: Kako se pripraviti na inšpekcijo

Obisk inšpekcije ni nikoli posebno prijeten. Čeprav je zavezanec na obisk inšpekcije že navajen oziroma ima ob prihodu inšpektorja čisto vest, ga vsaj malce gloda misel na to, da lahko ta vselej najde kakšno nepravilnost in mu tako vsaj malo zagreni življenje.

Poleg tega se pri inšpekcijskem postopku soočita državni organ z vsemi svojimi finančnimi, kadrovskimi in organizacijskimi prednostmi na eni in podjetje oziroma posameznik, ki v številnih primerih nima nobenega pravnega znanja s področja inšpekcijskega nadzora na drugi strani.

Kakšne pravice in dolžnosti ima torej direktor podjetja ob obisku inšpekcije?

Inšpektor ima pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora izredno veliko pooblastil. Tako lahko med drugim pregleda prostore, objekte, postroje, naprave, delovna sredstva, napeljave, predmete, blago, snovi, poslovne knjige, pogodbe, listine in druge dokumente. Lahko vstopi na parcele in zemljišča fizičnih in pravnih oseb, lahko zaslišuje stranke in priče, lahko vzame vzorce blaga in opravi preiskave vzetih vzorcev, lahko fotografira ali posname na drug nosilec vizualnih podatkov osebe, prostore, objekte, postroje, napeljave in druge predmete, lahko zaseže predmete, dokumente in vzorce v zavarovanje dokazov. Lahko celo opravi navidezni nakup na način, da se po opravljenem nakupu izkaže s službeno izkaznico, če se tako lahko ugotovijo znaki prekrška oziroma podatki o kršitelju.

Pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora lahko inšpektor za največ 15 dni odvzame dokumentacijo, ki jo potrebuje za obravnavanje dejanskega stanja v obravnavani zadevi, če meni, da je utemeljen sum kršitev zakonov ali drugih predpisov, a pod pogojem, da s tem ne ovira dejavnosti podjetja.

Priporočeno je konstruktivno sodelovanje z inšpekcijo

Pomembno je, da direktor v inšpekcijskem postopku sodeluje z inšpekcijo in se ji nespametno ne upira. Skladno z zakonom o inšpekcijskem nadzoru mora namreč zavezanec inšpektorju omogočiti nemoteno opravljanje nalog inšpekcijskega nadzora. Če inšpektor pri opravljanju nalog naleti na fizični odpor ali če tak odpor pričakuje, lahko zahteva pomoč policije. Zavezanec se lahko zaradi takšnega odpora hitro znajde v prekrškovnem ali celo kazenskem postopku. 

Kaj pa pravice in dolžnosti zavezanca?

Inšpekcijski nadzor se lahko predhodno najavi. Zavezanec oziroma njegov zakoniti zastopnik (direktor) je lahko navzoč pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora, razen če ovira učinkovito izvedbo inšpekcijskega nadzora.

Na zahtevo inšpektorja mu mora dati pisno pojasnilo, dokumentacijo in izjavo v zvezi s predmetom nadzora.

Če direktor pri postopku nadzora ni navzoč, lahko inšpektor kljub temu opravi vsa dejanja v postopku in izvede vse dokaze, ne da bi bila pri tem potrebna njegova navzočnost.

Če ne gre za nujne in neodložljive ukrepe, mora inšpektor v primeru direktorjeve nenavzočnosti temu pred izdajo odločbe vročiti zapisnik in ga pozvati, da se v določenem roku, ki ne sme biti krajši od 48 ur, pisno ali ustno izjavi o ugotovljenih dejstvih in okoliščinah. Poziv in zapisnik se lahko vroči tudi kateremu od zaposlenih oziroma, če to ni mogoče, se ga pusti v objektu. Po preteku tega roka inšpektor izda odločbo, ne da bi bilo treba dodatno zaslišanje stranke.

Če je inšpektor odredil odpravo nepravilnosti in pomanjkljivosti ter zavezancu določil rok za njihovo odpravo, mora zavezanec o odpravljenih nepravilnostih takoj obvestiti inšpektorja.

 

Pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora lahko inšpektor za največ 15 dni odvzame dokumentacijo, ki jo potrebuje za obravnavanje dejanskega stanja v obravnavani zadevi, če meni, da je utemeljen sum kršitev zakonov ali drugih predpisov, a pod pogojem, da s tem ne ovira dejavnosti podjetja.

  

Kaj pa stroški inšpekcijskega postopka?

Stroške inšpekcijskega postopka, ki so bili nujni za ugotovitev dejstev in dokazujejo, da je zavezanec kršil zakon ali drug predpis, nosi zavezanec.

Če pa se inšpekcijski postopek ustavi zato, ker se izkaže, da zavezanec ni kršil zakona ali drugega predpisa, pa nosi stroške inšpekcijskega postopka inšpekcijski organ. Če je bil inšpekcijski postopek izveden na podlagi lažne prijave, nosi stroške tega postopka prijavitelj.

Odškodninska odgovornost države in inšpektorja

Če je bila podjetju s protipravnim dejanjem ali opustitvijo dejanja inšpektorja povzročena premoženjska škoda, odgovarjata zanjo država oziroma samoupravna lokalna skupnost.

V tem primeru imata nasproti inšpektorju regresni zahtevek, če je bila škoda povzročena naklepno ali zaradi njegove hude malomarnosti.

Podjetje pa lahko zahteva povračilo škode celo neposredno od inšpektorja – a le, ko je ta nastala zaradi njegovega kaznivega dejanja.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar