Slovenski nepremičninski paradoks v 2023: Prodaja upadla, cene zrasle

Na slovenskem trgu nepremičnin prihaja do paradoksa, ugotavljajo na Geodetski upravi (Gurs). ''Kljub občutnemu zmanjšanju prometa z nepremičninami v letu 2023 so cene praktično vseh vrst nepremičnin še vedno v vzponu,'' so zapisali v letnem poročilu o slovenskem nepremičninskem trgu. Manjše število poslov oziroma nižja prodaja je posledica višjih obrestnih mer ter manjšega povpraševanja po stanovanjskih posojilih.

Preliminarni podatki kažejo, da je bilo v 2023 sklenjenih okoli 28.200 kupoprodajnih pogodb za nepremičnine, v skupni vrednosti treh milijardah evrov.

Število tržnih prodaj stanovanj v večstanovanjskih stavbah se je lani na ravni države zmanjšalo za 15 do 20 odstotkov, število prodaj stanovanjskih hiš pa za 20 do 25 odstotkov. Najbolj je upadlo število prodaj stavbnih zemljišč. V primerjavi z letom 2022 se je število prodaj zazidljivih zemljišč lani zmanjšalo za 20 do 25 odstotkov, medtem ko je bilo v primerjavi z letom 2021 manjše že za 40 odstotkov.

Ocenjujejo, da je bilo lani v Sloveniji prodanih okoli osem tisoč stanovanj v večstanovanjskih stavbah in okoli 5.500 stanovanjskih hiš. Zmanjšalo se je tudi število prodanih poslovnih prostorov in parkirnih prostorov.

Najdražja Ljubljana, cene najbolj rastle na Gorenjskem

Tudi v 2023 so še naprej rastle cene stanovanj, vendar počasneje kot v 2022. Srednja cena kvadratnega metra stanovanja na ravni države je zrasla za 210 evrov na 2.610 evrov. Najvišja je bila srednja cena v Ljubljani, kjer je zrasla za 40 evrov na 3.990 evrov za kvadratni meter. Takoj za Ljubljano se je uvrstilo Alpsko turistično območje, kamor uvrščajo Kranjsko Goro, Bled in območje Bohinjskega jezera. Cena je zrasla za približno 10 odstotkov za 350 evrov na 3.930 evrov za kvadratni meter. S tem je prehitelo Obalo, kjer se je cena zrasla za 120 evrov na 3.890 evrov za kvadratni meter.

Rast cen stanovanjskih nepremičnin in zemljišč za njihovo gradnjo v letu 2023 ni bila tako izrazita kot v rekordnem letu 2022, vendar vseeno visoka, pišejo. Na ravni države so cene stanovanjskih hiš zrasle za devet odstotkov, cene stanovanj v večstanovanjskih stavbah pa za šest odstotkov. Cene stavbnih zemljišč za gradnjo stanovanjskih stavb so zrasle za osem odstotkov. V zadnjih petih letih so cene stanovanj zrasle za 60 odstotkov, cene hiš za 46 odstotkov in zemljišč za stanovanjsko gradnjo za 54 odstotkov.

Ob upadanju števila transakcij, rekordnih cenah nepremičnin in zemljišč za njihovo gradnjo se zdi, da smo že dosegli vrh nepremičninskega cikla in prehajamo v fazo upočasnitve oziroma ohlajanja trga na ravni celotne države. Visoke cene in obrestne mere še naprej zmanjšujejo plačilno sposobno povpraševanje prebivalstva in tudi investicijsko povpraševanje po stanovanjskih nepremičninah, zato je pričakovati zmanjševanje števila nepremičninskih transakcij tudi v letu 2024.

Če se bo upadanje števila transakcij s stanovanjskimi nepremičninami z nezmanjšano močjo nadaljevalo tudi letos, bomo lahko govorili o novi krizi nepremičninskega trga. Pričakujejo, da se bo visoka rast cen nepremičnin v 2024 zmanjšala. Napovedujejo, da lahko ponekod pride do stagnacije ali rahlega upada cen rabljenih stanovanj. Večjega in nenadnega upada cen nepremičnin ne pričakujejo zaradi premajhne ponudbe novih stanovanj in zazidljivih zemljišč. To posebej velja za večja mesta in Ljubljano.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar