Nemški kaos: Kancler bi obdavčil premožne, liberalci jemali revnim, ekonomisti pa trošili

"Pri socialni državi ne bo rezov," je ob bučnem ploskanju in navdušenih vzklikih več kot 600 članov stranke vladajoče socialdemokratske stranke (SPD) na sobotnem kongresu dejal nemški kancler Olaf Scholz.

Kaj drugega kot poudarka, da se vlada pri iskanju virov, s katerimi bo pokrpala 17 milijard evrov vreden proračunski primanjkljaj, ne bo pritaknila socialnih transferjev, kot so otroški dodatki, štipendije in pokojnine, bi le stežka pričakovali. Ne nazadnje so temelj političnega in ideološkega programa stranke SPD, saj se tja uvrščajo tudi sredstva za primer brezposelnosti (buergergeld), ki je osrednji projekt Scholzeve socialne politike.

A kanclerjeve besede in utrjevanje strankarskih ideoloških temeljev v ničemer ne ponujajo odgovora na ključno vprašanje, s katerim se Nemčija neuspešno ukvarja zadnjih nekaj tednov – kako, kje, na kakšen način in na račun koga bo prvo gospodarstvo Evrope izvedlo paradigmatski zeleni prehod razogljičenja industrije?

 

Pomoč Ukrajini kot zasilni izhod iz proračunske krize?

Kancler je namreč strankarskim kolegom in nemški javnosti zagotovil, da precedenčna odločitev nemškega sodišča, ki je novembra onemogočilo prenos 60 milijard evrov iz sklada za pocovidno okrevanje v sklad za zeleni prehod, ne bo okrnila pomoči oblegani Ukrajini. Še več, zatrdil je, da bo Nemčija naredila oziroma primaknila še več, če se bodo druge evropske partnerice, pa tudi ZDA, odločile za zmanjšanje pomoči državi, ki pred šovinizmom Kremlja brani vzhodni bok stare celine.

Vztrajanje pri zagotavljanju pomoči Ukrajini, ki naj bi ji Berlin v prihodnje zagotovil osem milijard evrov, nekateri opazovalci postavljajo v kontekst notranjepolitičnega boja; na podlagi tega bi namreč lahko v državi razglasili krizne razmere in tako znova zaobšli dolžniško zavoro.

Pot do srede bo še dolga in trnova

Strokovnjaki se ob tem sprašujejo, kako bo vlada zagotovila vzdržnost proračuna za prihodnje leto, če namesto varčevanja napoveduje dodatne izdatke. Razlog za kanclerjev retorično bravurozen in barvit, pa vendar glede ukrepov za preseganje proračunskih zagat države prazen govor, je težavna pot do iskanja kompromisa s partnerji v vladni semaforski koaliciji.

Kajti če Scholzevi strankarski kolegi in Zeleni podkanclerja Roberta Habecka vsaj ob nedotakljivosti socialne države govorijo isti jezik, je sporazumevanje z liberalno FDP Christiana Lindnerja bistveno trši oreh. Pogajanja o tem, kako bi znotraj nazorsko raznolike vladne koalicije, ki se morda še najbolj razhaja v razumevanju in spoštovanju dolžniške zavore, le zbližali stališča, intenzivno potekajo že več tednov.

Vlada je proračun za tekoče leto ob hudih notranjepolitičnih razprtijah in kupčijah le spravila pod streho, pri čemer pa je že četrtič zapored posegla po sporni zamrznitvi dolžniške zavore. Predlog proračuna za leto 2024, vključno z jasnimi – in vzdržnimi – viri zapolnjevanja primanjkljaja, pa mora ta še pred božičem poslati v parlament.

Nanj ne nazadnje čaka tudi Evropska komisija, ki v skladu s fiskalnimi smernicami potrjuje predloge posameznih držav članic. Mimogrede, Slovenija je ena prvih držav, ki je dobila pozitivno povratno oceno.

Čeprav je kancler po poročanju Reutersa še včeraj zvečer dejal, da so koalicijski partnerji blizu dogovora, ki bo zadovoljil vse in nikomur (pretirano) jemal, je danes jasno, da bo pot do sredinega kompromisa še trnova.

Ekonomisti: Vlada naj oblikuje 500-milijardni razvojni sklad

Aritmetika je sila kompleksna, saj mora vlada poleg odločitve sodišča, fiskalnega pravila, ki strukturno neto zadolževanje države zamejuje pri 0,35 odstotka BDP, upoštevati še voljo Lindnerjevih liberalcev, ki nasprotujejo dvigu davkov in dodatnemu zadolževanju. Če torej SPD in Zeleni nasprotujejo krčenju obsega socialnih transferjev, kjer je v ospredju Scholzev projekt buergergeld, FDP pa povečanju izdatkov za socialno državo in posegom v fiskalno politiko nasprotujejo, se ekonomisti sprašujejo, kakšna bi lahko bila morebitna salomonska rešitev.  

Kot je za Bloomberg Adria dejal ekonomist Mitja Kovač, bo za krpanje izpada v proračunu "potrebna neznanska pravna akrobacija za to, da bodo lahko denar iz sklada za covid prenakazali nazaj v proračun".

Nemški Handelsblatt navaja predlog uglednega ekonomista Michaela Hütherja s tamkajšnjega inštituta IW, ki predlaga reformo dolžniške zavore, in sicer tako, da bi iz nje izločili izdatke oziroma naložbe v modernizacijo nemškega gospodarstva. Paradoksom tako ni videti konca, so zapisali pri FT, saj se Hüther prišteva v tabor ekonomistov, ki so bili na čelu s Christianom Kastropom, očetom famozne zavore Schuldenbremse, veliki zagovorniki fiskalne discipline in uravnoteženega proračuna, tako imenovanega načela črne ničle (schwarze Null).

Ekonomist, ki zavrača vse dosedanje alternativne vladne predloge (ti se bolj ali manj sučejo okoli vnovične zamrznitve dolžniške zavore), v okviru reforme tako predlaga ustanovitev sklada za prestrukturiranje gospodarstva in infrastrukture v višini 500 milijard evrov. Ta naj bi bil zasnovan po vzoru posebnega sklada za nemško vojsko, ki je prav tako del tamkajšnjega ustavnega reda.

SPD bi obdavčil premožne

Hüther meni, da je paradigmatski obrat nemškega gospodarstva nujen, naložbe pa neizogibne. Njegov predlog je namreč utemeljen na ekonomskih analizah in napovedih, ki kažejo, da je Nemčija gospodarsko v precej slabem položaju. "Nemško gospodarstvo se od začetka vojne v Ukrajini razvija prepočasi. Industrijski sektor je od leta 2018 v recesiji," je zapisal in dodal, da izboljšanja ni na obzorju.

O tem, kako se dolžniške zagate odražajo na tamkajšnji avtomobilski industriji in kaj to pomeni za slovenske dobavitelje, smo na straneh Bloomberg Adria pisali že večkrat.

Med radikalnejšimi predlogi, ki jih je Hüther označil kot nekredibilne, je zapisan tudi v manifest vladajoče SPD. Ta v strateškem dokumentu, ki je bil predstavljen na uvodoma omenjenem kongresu, poziva k znižanju dohodnine za večino delovno aktivnih in na drugi strani k zvišanju za zgornjih pet odstotkov najpremožnejših Nemcev. S tem in pa sprostitvijo dolžniške zavore bi lahko Nemčija po načrtih stranke nabrala dodatnih 100 milijard evrov, poroča Bloomberg.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar