.webp){kind=icon}
V prestolnici od sredine tedna poteka 15. Mednarodni sejem zbirateljstva Collecta, ki ga zainteresirani lahko obiščejo še danes. Podali smo se med prodajalce in obiskovalce ter preverili, za katere kose je največ zanimanja na sejmu, ki poteka pod geslom Denar – sveta vladar.
"Redke serije imajo veliko vrednost. To so spominski kovanci iz časa nekdanje SFRJ. Zbirka zlatnikov ob 25-letnici Avnoja iz leta 1968 dosega ceno 9000 evrov. To je špica," je ob svoji stojnici z zlatniki in srebrniki za Bloomberg Adria povedal numizmatik Rudolf Ravnik. Iskani in cenjeni so tudi zlatniki, posvečeni olimpijskim igram v Sarajevu (4000 evrov), sinjska alka (2000 evrov), je naštel Ravnik.
Med slovenskimi spominskimi kovanci visoke cene dosegajo tolarski zlatniki, na katerih so Jurij Vega, Aljažev stolp, šahovska olimpijada in podobno. "Gre za majhne serije, izdane v nakladi 300 do 500 kovancev. Njihova numizmatična vrednost je med 800 in 1500 evrov," je pojasnil Ravnik, medtem ko so se okoli njegove stojnice zbirali potencialni kupci.
Preberi še
Dedič stoletje stare dinastije švicarskih ur to prodal Rolexu
Odločitev milijarderja Jörga Buchererja o prodaji osupnila industrijo.
02.09.2023
Urban Červek
Prvi dan zbirateljskega sejma Collecta v Cankarjevem domu se je le uro po odprtju med stojnicami gnetla množica zbirateljev in radovednežev, ki so zbrano pregledovali ponudbo. Po oceni Rudolfa Ravnika je sicer v Sloveniji okoli 400 resnih numizmatikov zbirateljev. Velika večina od tega ne živi, gre za bolj ali manj resen hobi.
Kupci vedo, kaj iščejo
Nekateri kljub temu kar nekaj zaslužijo, je bilo videti na sejmu, ko je denar na stojnicah hitro menjal roke. "Seveda bodo vsi rekli, da se s starinami ukvarjajo le za hobi. Vendar ni tako, nekateri s preprodajo dobro služijo," je povedal mimoidoči obiskovalec sejma, ki ni želel biti imenovan, "saj se tu vsi poznamo".
Med pogovorom s prodajalcem Srečkom Potočarjem ga je ogovoril starejši moški (teh je med obiskovalci in prodajalci daleč največ) in brez uvoda vprašal: "50 centov letnik 1961, imaš?" Prodajalec takega kovanca ni imel, zato se je moški hitro odpravil naprej.
Urban Červek
"Pridejo takšni, ki natančno vedo, kaj želijo. Pridejo s seznami in samo kljukajo," je komentiral Srečko Potočar. Na stojnici prodaja širok nabor starin: od poceni kosov po en evro (gre za stare bankovce) do zbirateljskih posebnosti, za katere morajo obiskovalci odšteti 200 evrov. To so redki bankovci z napako, na primer bankovci brez serijske številke, je pojasnil sogovornik in pokazal tolarski bankovec, razrezan po sredini. "Nekateri zbirajo samo te z napako." Prvi dan sejma pridejo predvsem poznavalci, naslednja dva dni pa bodo prišli firbci, je pripomnil Potočar.
Danes so drugi časi, nihče več ne pošilja razglednic
"Včasih sem zbiral, danes pa prodajam. Prišla so leta, nikogar ni, ki bi nadaljeval z zbiranjem," je povedal Mišo Gorič, prodajalec starih razglednic. To se po njegovih besedah dogaja številnim zbirateljem. "Danes so drugi časi, nihče več ne pošilja razglednic, vsi fotografirajo s telefoni. A te slike se ne bodo ohranile." Prepričan je, da večina kupcev, ki obiščejo sejem, sicer natančno ve, kaj iščejo. Pri njem so to razglednice z določenim motivom, krajem in podobno.
Urban Červek
Branko Novak iz Maribora na sejmu prodaja rabljene ure, predvsem prestižnih švicarskih znamk. Pred seboj je imel celoten pladenj ur znamke Omega, na drugem so bile zgolj ure z zlatim ohišjem. Breitlinga prodaja za približno 1500 evrov. Omega pa bi šla za približno 800 evrov. Vse ure imajo vrhunske švicarske mehanizme in so v delujočem stanju.
Numizmatično društvo: Prinesite pokazat star denar
"Prišel sem prodat del zbirke, da bom naredil mesto za kakšno novo uro," je povedal Novak. Med mladimi je, kot je ocenil, kar precej zanimanja za njegove vintidž ure, saj bi jih takšne nove stale več tisoč evrov. Na vprašanje, ali kdaj tudi sam nosi katero od ur iz svoje zbirke, pa je odgovoril, da ur ne nosi.
S stojnico na sejmu sodeluje tudi Numizmatično društvo Slovenije. Ti vsak drugi mesec v Ljubljani prirejajo tudi srečanja, na katerih se zberejo poznavalci. Kot pravijo, je to dobra priložnost za vse, ki imajo stare kovance in bankovce, pa se ne spoznajo na to področje in ne znajo oceniti, koliko so ti pravzaprav vredni.
Urban Červek
"Videvamo se na sejmih v tujini. Natančno vemo, kdo so preprodajalci, ki zunaj kupujejo ceneje in pri nas prodajajo dražje," je povedal obiskovalec, ki ni želel biti imenovan in ni skrival slabega mnenja o preprodajalcih, ki po njegovem mnenju pogosto zlorabijo slabo znanje kupcev. Pravi, da se zlatniki in srebrniki uporabijo tudi za pranje denarja, da se prikrije izvor denarja. "Po enem letu nihče ne vpraša prodajalca kovanca, kje je dobil denar, ko ga je kupil."
Na sejmu so tudi tematske razstave
Dobri preprodajalci tudi poznajo svoje stranke in včasih kupijo posamezen kos s točno določenim zbirateljem v mislih, za katerega vedo, da ga bo kupil in pri katerem bodo lahko dobro zaslužili, je dejal o ozadju trga s starinami.
Tudi na stojnici numizmatičnega društva so opozorili, naj ljudje brez znanja o starinah ne zaupajo (pre)prodajalcem, ampak raje pridejo po nasvet k članom njihovega društva, najbolje na eno od srečanj v Ljubljani, kjer lahko več ljudi stakne glave in strokovno oceni vrednost posameznega kovanca ali bankovca.
Urban Červek
Na sejemskem prostoru Collecte v Cankarjevem domu so na ogled tudi vitrine in panoji s tematskimi razstavami: na ogled so stari mehanski žepni računalniki, denar v različnih oblikah. Razstavi Nemški bankovci v času okupacije Jugoslavije in Nemška inflacija pred nastopom Hitlerja je pripravil nekdanji politik Zmago Jelinčič Plemeniti, ki pa ga na sejmu med obiskom nismo našli.
Poleg kovancev in bankovcev v manjšem obsegu prodajalci ponujajo tudi stare medalje, značke, znamke, knjige in drugo zbirateljsko blago.
