Dobro jutro. Nov teden v torek prinaša začetek zasedanja 78. Generalne skupščine Združenih narodov v New Yorku, kjer bo že prvi dan spregovorila tudi slovenska predsednica Nataša Pirc Musar. Tem, ki se jih bodo v naslednjih dneh lotevali delegati 193 držav članic, je več, kot pa se ponuja rešitev. Pa so Združeni narodi sploh še platforma, ki lahko reši, kar koli že pesti sodobni svet?
Rusija je stalna članica Varnostnega sveta, zato je ta najpomembnejši organ blokiran. Moskva bo, kot kaže, obudila vojaško in gospodarsko sodelovanje s Severno Korejo, zoper katero je Varnostni svet uvedel sankcije. Kitajska, ki je prav tako stalna članica, ni naklonjena reformi, ki zajema članstvo Brazilije in Indije. Pred nedavnim je propadel tudi črnomorski žitni sporazum, ki so ga mukoma pomagali oblikovati Združeni narodi. Da je multilateralizem kot sredstvo za reševanje globalnih problemov mrtev, pa najbrž še najbolj nazorno odraža dejstvo, da bo od vseh stalnih članic Varnostnega sveta na zasedanju zgolj ameriški predsednik Joe Biden.
Vse poti vodijo v New York
Na sedežu Združenih narodov v New Yorku se ob začetku novega zasedanja Generalne skupščine vsako leto septembra zberejo svetovni voditelji na splošni razpravi. Ta bo ob začetku 78. zasedanja Generalne skupščine Združenih narodov, ki se bo jutri začela v New Yorku, potekala predvsem v znamenju vojne v Ukrajini in razvojnih vprašanj, pri čemer se države globalnega juga počutijo zapostavljene, saj Zahod za svoje probleme povečini meni, da so svetovni. Tako je tudi v zvezi z ukrajinsko vojno, pri čemer bodo zahodne države na čelu z ZDA poskušale predstavnike držav v razvoju prepričati, da so pomembna tudi vprašanja razvoja, financiranja, dolga, podnebja, revščine, lakote, pomanjkanje vode in nalezljive bolezni. Prav to bo skušal doseči ameriški gostitelj, predsednik ZDA Joe Biden, ki se dobro zaveda, da so države globalnega juga pomembne partnerice pri omejevanju naraščajoče moči in vpliva Kitajske.
Preberi še
Delavci v ameriški avtomobilski industriji po propadu pogajanj začeli stavkati
Prvič v zgodovini stavkajo zaposleni v vseh treh avtomobilskih proizvajalcih hkrati.
15.09.2023
Maloprodaja v ZDA nepričakovano navzgor
Prodaja na drobno v ZDA se je avgusta povečala zaradi prodaje goriva; porast za 5,2 odstotka.
14.09.2023
Borze: Delnice navzgor, šibkejši dolar spodbuja apetit za tveganja
Previdni optimizem, da bo ameriška centralna banka Fed morda prekinila zviševanje obrestnih mer po poročilu o inflaciji v ZDA.
14.09.2023
Rast cen energije obudila ameriško inflacijo
Pregrevanje posledica draženja energije, transporta, nepremičnin in avtomobilskih zavarovanj.
13.09.2023
Biden ob obisku Vietnama sklenil dogovor o dobavni verigi čipov
Za ZDA je Vietnam ključna država v strategiji za zaščito dobavnih verig.
10.09.2023
Odločilen teden za monetarno politiko
Polovica držav G20 bo ta teden določila svojo denarno politiko v razponu pičlih 36 ur, navaja Bloomberg. Centralne banke se v zvezi z obrestnimi merami soočajo z vprašanjem, ali naj sledijo pravilu 'višje za daljše obdobje' in upoštevajo inflacijski učinek draženja nafte. Prva bo v sredo na vrsti ameriška centralna banka Fed, ki bo po pričakovanjih ohranila trenutno raven obrestnih mer. Dva dni kasneje se bo serija monetarnih odločitev, ki bodo pomembno vplivale na nadaljnji razvoj dogodkov v svetovnem gospodarstvu, sklenila z odločitvijo emisijske banke na Japonskem. Ekonomska veda uči, da višanje obrestnih mer omejuje inflacija, vendar lahko ozko zastavljena monetarna politika po mnenju nekaterih ekonomistov privede do še ene negativne posledice, in sicer manjše aktivnosti pri ponudbi ter stopnjevanje cenovnih pritiskov.
Draženje dizla poganja inflacijo
Svetovne rafinerije nafte so se izkazale za nesposobne proizvesti dovolj dizelskega goriva, kar pomeni nov vir inflacijskih pritiskov, saj je svetovno gospodarstvo življenjsko odvisno od tega goriva. Čeprav so terminske pogodbe za nafto poskočile – v petek so bile v Londonu tik pod 95 dolarji za sodček – ta rast zbledi v primerjavi s porastom cen dizelskega goriva. Cene dizla v ZDA so v četrtek poskočile nad 140 dolarjev in dosegle najvišjo raven v tem letnem času, v Evropi pa se je nafta od poletja podražila za 60 odstotkov. Razmere zapleta odločitev Savdske Arabije in Rusije, ki sta omejili proizvodnjo surove nafte do konca leta, ko se povpraševanje po gorivu običajno poveča.
Najbolj brano
ECB obrestne mere dvignila na zgodovinsko visoko raven
Kam v tem trenutku vložiti pet tisočakov? Trije predlogi portfeljev
Vlada reže sredstva za Expo; iz Dubaja prinesli le šest poslov
Evro na poti do rekordnih izgub
Številke, ki bodo krojile teden: Kdo vse bo dvignil – ali spustil – obrestne mere?
Danes spremljamo
Zunanji minister Ruske federacije Sergej Lavrov bo v Kremlju gostil kitajskega visokega diplomatskega odposlanca in podpredsednika kitajske vlade Han Zhenga. Tema sestanka bo poglabljanje sodelovanja med strateškima zaveznicama. V ameriški vojaški bazi v nemškem Ramsteinu bo potekalo srečanje obrambnih ministrov kontaktne skupine za obrambo Ukrajine.