Nadpovprečno visoke temperature so to poletje netile gozdne požare zlasti v južni Evropi oziroma Sredozemlju, škode pa je po eni oceni za 4,1 milijarde evrov, piše Bloomberg.
Požari so uničili slabih 400 tisoč hektarjev površin po vsej Evropi, sodeč po poročilu elektroenergetskega podjetja Distrelec, ki med drugim izdeluje tudi tipala za zgodnja opozorila o požarni dejavnosti. Najbolj prizadeta država je bila Grčija, kjer so najhujši požari v zadnjih 16 letih izbruhnili 19. avgusta na severovzhodu države, že julija pa so divjali na otoku Rodos, kjer so reševalci evakuirali okoli 20 tisoč ljudi. V požarih je umrlo najmanj 19 ljudi.
Stroški v Grčiji so ocenjeni na 1,66 milijarde evrov, uničenih pa je okoli 161 tisoč hektarjev.
Preberi še
Turizem: Industrija potovanj do 2033 vredna 15 tisoč milijard dolarjev
To je 50-odstotna rast glede na 2019 in pomeni skoraj 12 odstotkov svetovnega gospodarstva.
23.08.2023
Krumberger: 'Velikih naravnih nesreč je vse več, to bo vplivalo na ceno zavarovanj'
Slovenske zavarovalnice so ustrezno pripravljene na obseg škode po največji naravni katastrofi, zagotavlja direktorica zavarovalnega združenja Maja Krumberger.
16.08.2023
Posledice poplav: Škode v podjetjih po oceni GZS blizu 400 milijonov evrov
Podjetja opozarjajo, da predvsem potrebujejo delujočo prometno infrastrukturo.
10.08.2023
Druga najbolj prizadeta država je bila Španija, še ugotavlja poročilo Distreleca. Požganih je bilo dobrih 84 tisoč hektarjev površin, stroški pa so ocenjeni na 871 milijonov evrov. Sledita Italija in Portugalska.
Lanski požari v Evropi so po podatkih Distreleca ustvarili za okoli 5,5 milijarde evrov škode v treh najbolj prizadetih državah, Španiji, Portugalski in Romuniji.
Najbolj prizadete države letos so obenem med tistimi, ki se za svojo gospodarsko rast najbolj zanašajo na prihodke iz turizma, predvsem v poletni sezoni. Čeprav Svetovni svet za potovanja in turizem (WTTC) v naslednjem desetletju pričakuje hitrejšo rast sektorja od svetovnega gospodarstva, vreme vsaj ponekod v Evropi pomeni tveganje za to rast.
Vročinski valovi lahko "dolgoročno zmanjšajo privlačnost južne Evrope kot turistične destinacije ali pa vsaj zmanjšajo povpraševanje v poletnem času", so zapisali analitiki pri Moody's Investors Service. Izguba turističnih prihodkov sicer ni všteta v oceno stroškov.
To bi bil največji udarec za države, ki so od turizma najbolj odvisne, kot so Grčija, Italija in Španija. Turistična industrija je leta 2021 h grškemu bruto domačemu proizvodu prispevala 14,9 odstotka, v Italiji 9,1, v Španiji pa 8,5 odstotka. V Sloveniji je turistični sektor leta 2022 s slabimi štirimi milijardami evrov prihodkov pomenil okoli 7,7 odstotka BDP po podatkih WTTC.
Julij je bil uradno najtoplejši mesec vseh časov, tudi v Evropi pa so temperature presegale dolgoletna povprečja za ta letni čas.
Ocena stroškov vključuje stroške gašenja, pogozdovanja, škode in čiščenja. Raziskava je temeljila na podatkih Evropskega informacijskega sistema o gozdnih požarih.