Ne samo Slovenija, ves svet se sooča s posledicami podnebne krize in naravnih nesreč, ki jih povzroča. Evropska unija je v letih med 2021 in 2027 za krepitev evropskega mehanizma civilne zaščite namenila 3,3 milijarde evrov. Pristojni resor tega mehanizma je v rokah komisarja za krizno upravljanje Janeza Lenarčiča in prav ta resor je iz leta v leto bolj obremenjen. V intervjuju za BLoomberg Adria TV je govoril o škodi, ki jo povzroča podnebna kriza, o spremembah, ki jih bo povzročila gospodarstvu, tudi turizmu, in o vlaganjih, ki so potrebna, a se nikakor ne zgodijo. Zelenemu prehodu je Ursula Von der Leyen že ob nastopu obljubila ukrepe, ki bodo vodili do več kot bilijon evrov vrednih investicij. Države članice so tiste, ki morajo sprejeti odločitve in počrpati denar.
»Za razliko od mnogih kolegov, ki se ukvarjajo predvsem z zakonodajnimi dosjeji, bo moj mandat intenziven do zadnjega dne,« je povedal Lenarčič v dneh, ko so po Sloveniji pustošila neurja, v Grčiji in na Hrvaškem požari, svet pa je julija prebijal zgodovinske temperaturne rekorde. Na vprašanje ali si želi đe en mandat, pravi, da to ni odvisno od njega, saj je njegov mandat v polnem teku. Intervju s sicer realističnim pogledom na krizo in potrebne poteze pa vendarle marsikje potrjuje evropsko podobo »brezzobega tigra«.
Bloomberg Mercury
Gospod Lenarčič, po Evropi pustošijo požari, izjemno silovite nevihte, poplave. Slovenska civilna zaščita in vojska sta razpeti po vsej Sloveniji. Evropska civilna zaščita po Evropi. Morda zveni splošno, a kaj delate te dni? Kaj vam je trenutno prioriteta?
Te dni se soočamo z zaprosili za pomoč pri soočanju s požarom. Predvsem iz Grčije, ki je letos zelo prizadeta. Tja smo napotili že sedem letal za gašenje požarov in skoraj 500 gasilcev, z več kot sto vozili, ki so angažirani v večjem delu Grčije, vključno z Rodosom, od koder dobivamo te dni srhljive posnetke. Rekel bi pa, da so ti prizori nekaj, kar smo lahko pričakovali, na kar smo se pripravljali. Zato smo v primerjavi z lanskim letom podvojili evropske kapacitete, število letal za gašenje požarov. Večina letal, ki smo jih napotili v Grčijo, je iz evropske strateške rezerve.
Kako pa spremljate dogajanju na območju regije Adria? V Sloveniji seštevajo škodo zaradi neviht. Iz leta v leto več denarja namenjamo sanacijam škode po izrednih vremenskih in podnebnih dogodkih. Koliko nas stanejo podnebne spremembe? Koliko nas še bodo?
Zelo dosledno in temeljito spremljamo dogajanje po celotnem planetu. Imamo tudi več orodij, s katerim spremljamo požarno ogroženost, poplavno ogroženost, ogroženost pred sušo in podobno, tako da spremljamo tudi druge države, ne le Slovenije, kjer so izredne razmere. Nevihte in neurja so povzročila veliko škode. Slovenija zaenkrat še ni zaprosila za pomoč, kar pomeni, da z lastnimi silami uspeva obvladovati situacijo.
Ob tem moram nekaj poudariti. Ne smemo biti osredotočeni zgolj na reakcijo. V primeru škode po naravni nesreči je treba posvetiti več pozornosti preprečevanju in prilagajanju na tovrstne vremenske pojave, kajti to, kar vidimo te dni: požare tako v Grčiji kot na Hrvaškem, v Sloveniji huda, neurja, podobno v severni Italiji, Švici in še kje, so prizori, na katere se bo treba navaditi. To so prizori, ki kažejo na dejstvo, da smo že globoko v podnebni krizi. To so prizori, ki - upam - da bodo pristojne spodbudili k temu, da se bomo bolj pripravili in bolj prilagodili na te nove razmere.
Bloomberg Mercury
Dejstvo je, da z vsakim evrom, ki ga namenimo preventivi privarčujemo do deset evrov, ki bi bili potrebni za odpravljanje škode, če do nje pride. Ekonomska računica je jasna, politična računica je pa malo manj jasna, kajti ko se nekaj ne zgodi, ko do neke škode ne pride, se ni zgodilo nič. Zato imamo tudi ta paradoksalni položaj, ko se vedno najde dovolj sredstev reakcijo, za odgovor, ukrepanje, ko do nesreče že pride, kajti takrat vsi vidijo, da se je nekaj zgodilo se pričakuje ukrepanje. Ko pa gre za preventivo in vlaganje in večanje odpornosti je pa ta učinek manj viden.
To bi lahko preprečili, vendar nismo. Koliko nas bo ta podnebna kriza še stala? Ker vsi ti dogodki očitno postajajo stalnica in bo tega vedno več, kaj načrtuje Evropa - bo morda ustanovila poseben sklad, ki bo na voljo za sanacije tovrstnih dogodkov oz. morebitna preprečevanja? O preprečevanju pravkar govori tudi slovenska vlada. Kaj je treba narediti na ravni vseh držav članic in tudi na ravni unije?
Treba je delovati v več smereh in Evropska komisija v teh smereh tudi deluje. Prva smer je, da se prepreči še večje poslabšanje razmer. To pomeni, da je treba pospešiti zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov. Treba je radikalno zmanjšati porabo fosilnih goriv, kajti ti dejavniki prispevajo k vremenskim pojavom, ki smo jim te dni priča po celem svetu. To so rekordne temperature na Kitajskem, v Severni Ameriki, v celi južni Evropi. Še slabše bo, če ne bomo radikalno, radikalno začeli zmanjševati izpustov toplogrednih plinov ...
Če vas prekinem. To nam očitno do zdaj ni šlo, oz. nam še vedno ne gre. Očitno se ljudje nismo pripravljeni odpovedati določenemu načinu življenja. Po drugi strani, kadar koli začnemo govoriti o zelenem prehodu, hitro trčimo ob finančna sredstva in politične odločitve. Kaj je potem sploh za storiti, kako se lotiti te težave? Kaj naj naredijo vlade držav članic, kaj Evropska komisija?
Zelo so mi znane domače razprave v Sloveniji glede usode Termoelektrarne Šoštanj, ampak kurjenje premoga je najbolj umazan način proizvodnje energije in način, ki najbolj prispeva k izpustom toplogrednih plinov. Ko veliko ljudi to veliko počne, pač imamo rezultate, kakršne imamo. Evropska komisija se zaveda dejstva, da je treba olajšati zeleni prehod in zeleni prehod je absolutna prioriteta te komisije od prvega dne. Ta prioriteta je ostala kljub pandemiji, ruski agresiji proti Ukrajini in je bila tudi v veliki meri že izvedena na področju zakonodajnih aktov. Pri zelenem prehodu je vsekakor treba pomagati, zato je komisija vzpostavila tako imenovani Sklad za pravični prehod, ki namenja znatna sredstva območjem v Evropski uniji - tudi Sloveniji - kjer je treba olajšati ta prehod z npr. kurjenja premoga, na čistejše tehnologije. To je pomembna raven delovanja. Če ne bomo v čim bližji prihodnosti zmanjšali in prenehali s kurjenjem fosilnih goriv, bo podnebna kriza še hujša, kot je. Pa že zdaj je huda.
EPS
Druga smer delovanja je krepitev zmogljivosti za posredovanje v primeru naravnih in drugih nesreč, zlasti tistih, ki so povezane s podnebno krizo. Tukaj je Evropska komisija podvojila zmogljivosti letal za gašenje požarov na evropski ravni. To je izhod v skrajni sili, ko nacionalne zmogljivosti ne zadostujejo več, pa tudi zmogljivosti drugih držav niso več dovolj. Ko si tudi druge države ne morejo pomagati med seboj, vključimo evropsko strateško rezervo. V primeru Grčije je bila večina letal, ki smo jih napotili tja, prav iz evropske strateške rezerve. Poleg tega smo že vnaprej namestili stotine gasilcev na Portugalskem, v Franciji in Grčiji. V Grčiji so se vključili v boj s požari.
Tretja raven delovanja, ki je ne smemo zanemariti, treba jo je najbolj okrepiti, pa sta preventiva in prilagajanje. Preventivno lahko veliko storimo. Tovrstnih vremenskih pojavov, ki smo jim priča seveda ne moremo več preprečiti. Ti so verjetno nepovratni. Nevihte, neurja, kakršne imamo v Sloveniji te dni, bodo stalnica. Visoke temperature, suša, vročinski valovi, s kakršnimi se soočajo v južnem delu Evrope prav tako. Tega se ne da preprečiti, lahko se pa prepreči škodo, lahko se prepreči žrtve. Zato je treba vključiti vse ravni oblasti: evropsko, nacionalno, regionalno in lokalno ter delovati na področju protipoplavne zaščite, krepiti ukrepe, ki preprečujejo poplavljanja naseljenih območij. Treba je izboljšati upravljanje z gozdovi, zmanjšati njihovo požarno ogroženost. Teh ukrepov je ogromno, treba je pa za to nameniti ustrezna sredstva.
Kaj konkretno imate v mislih, ko govorite o teh ukrepih? In ko ste omenili sredstva, o kolikšni sredstvih govorimo? Lahko poveste tudi na primeru Slovenije? Kaj konkretno mora storiti Slovenija? Koliko nas bo to stalo?
Slovenija kot vsaka država članica soodloča o tem, kam bodo evropska sredstva šla. Slovenija, kot veste, je upravičena do znatnih sredstev iz naslova kohezijske politike. Upravičena je tudi do znatnih sredstev iz naslova evropske kmetijske politike. Ta sredstva oz. Vsaj del teh sredstev bi bilo treba nameniti tudi za povečanje odpornosti na naravne in druge nesreče. Seveda pa se mora s tem strinjati država sama.
Iz solidarnostnega sklada lahko država članica črpa v primeru, ko do naravne nesreče že pride in škoda že nastane. Če višina nastale škode doseže ali preseže določen prag, lahko prizadeta država ali regija zaprosi za sredstva iz tega solidarnostnega sklada. Moram pa opozoriti, da ta solidarnostni sklad nima na razpolago veliko sredstev, je pa iz njega črpala Hrvaško po potresih, pa tudi Turčija februarja letos. Gre za zelo velike, katastrofalne dogodke, podobno kot recimo na primer v Italiji v času poplav. To so dogodki takšnih razsežnosti, zaradi katerih je mogoče zaprositi za črpanje sredstev iz evropskega solidarnostnega sklada.
STA
Kakšen bo pa razvoj gospodarstva in posla v luči aktualnih kriz in podnebnih sprememb? Kako te vplivajo na gospodarstvo in posel? In obratno, kako lahko gospodarstvo in posel vplivata nanje?
Rekel bi, da gospodarstvo in zasebni sektor igrata odločilno vlogo. Ve se, kaj je potrebno storiti. Ve se, da je potrebno izdatno povečati vlaganje v obnovljive vire energije in podjetja, kjer je tovrstnih sredstev največ na voljo - veliko več kot v proračun držav - so predvsem podjetja s področja fosilnih energij. Naftna podjetja, plinska podjetja. Od njih bi pričakovali, njih bo treba spodbuditi, da vlagajo več v obnovljive vire energije. To je en primer, kjer vidim ključno vlogo gospodarstva. Prav tako je potrebno videti, kako se lahko pomaga kmetijstvu. Zaradi podnebnih sprememb bo kmetijstvo zelo trpelo. Že trpi. Zaradi suš, poplav, požarov. Tovrstne pojave bo treba vzeti kot novo danost.
Kaj pa razvoj turizma v luči podnebnih sprememb? V Grčiji, na Hrvaškem so požari sredi turistične sezone. Kako apelirati tudi na odločevalce, na ljudi, kako naj se ob vsem tem ravna turizem?
Turizem je v Grčiji vitalni, eksistencialni vir gospodarske dejavnosti, ki pomeni preživetje za veliko število ljudi, predvsem na otokih. Pri požarih v Grčiji gre za dvojno tragedijo. Prvič za tragedijo, ki jo povzroči požar sam: uničenje narave, človeške žrtve, uničenje premoženja in podobno. Po drugi strani pa je seveda očitno, da bo zelo verjetno imelo to dogajanje tudi negativne posledice na turizem, ki je bistveni vir dohodka in preživetja lokalnega prebivalstvo.
Bloomberg Mercury
V kateri fazi so trenutno pogovori o proizvodnji letal za gašenje, t.i. kanaderjev, ki jih je evropska komisija pričela pred približno dvema letoma? Kako daleč je ponovna vzpostavitev proizvodnje in kdaj bi lahko Evropa prejela letala, ki jih potrebuje?
Lani je bil dosežen pomemben preboj, soglasje potencialnega proizvajalca, da ponovno zažene proizvodnjo. Ta proizvodnje je stala več let. Zato me še vedno čudi, ko se pri nas doma v Sloveniji še vedno pojavljajo ideje, da bi bilo bolje, da kupimo kanader. Tudi, če bi bili kanaderji primerni za Slovenijo, jih ne bi mogli kupiti, ker se jih ne prodaja, se ne proizvajajo že dolga leta. Lani smo dosegli pomemben preboj v dogovoru s potencialnim proizvajalcem, ki se je zavezal, da ponovno zažene proizvodnjo. Kar je treba še doseči, je, da zainteresirane države članice - v njihovem imenu se komisija pogovarja s potencialnim proizvajalcev - odločijo za podpis zavezujočih pogodb. Teh držav je pet: Španija, Francija, Italija, Hrvaška in Grčija. Tej pet držav mora zdaj podpisati zavezujoče pogodbe. Ko bo zavezujočih pogodb za dovoljšno količino letal dovolj, bo proizvodnja stekla.
Začeli ste mandat s krizami: s pandemijo, nadaljevali s podnebnimi spremembami, svarijo tudi vsi pred prehransko krizo, ki se že odvija. Kako se Evropa pripravlja na to? Vaš resor je v zadnjih letih postal eden pomembnejših v Evropi?
Predvsem je postal zelo izpostavljen resor, bolj kot kadarkoli v preteklosti. Pred mojim mandatom je bil mehanizem evropske civilne zaščite aktiviran v povprečju 20-krat na leto. Od konca leta 2019 smo vsako leto prejeli več kot sto zaprosil za pomoč v okviru evropskega mehanizma za civilno zaščito, tako da se je obremenjenost tega resorja popeterila. Ta komisija se je od prvega dne ukvarjala s krizami. Najprej s pandemijo, nato z rusko agresijo na Ukrajino. Pandemija je trenutno za nami, tudi agresivna vojna Rusije proti Ukrajini se bo nekoč končala. Nekaj, kar bo z nami ostalo in če ne bomo ukrepali, se še poslabšalo, je podnebna kriza. Komisija želi gledati naprej, ne želi se samo odzivati na dogajanje, zato temu posvečamo še posebno pozornost.
Širjenje civilne zaščite. Rekli ste, kako se je po popeterila potreba po odzivih. Verjetno bo v bodoče treba še dodatno okrepiti civilna zaščito. Verjetno bo treba dodatno vlagati v njo, zato, da bomo lahko obvladovali vse, kar nam še preti.
Tako je, dodatno vlaganje bo potrebno na vseh ravneh. Na ravni vsake države članice bo treba okrepiti zmogljivosti za odzivanje na naravne in druge nesreče, prav tako na evropski ravni. To se že dogaja. Mi smo te zmogljivosti znatno okrepili v treh letih in pol. Ne samo na področju na področju gašenja požarov, temveč tudi na področju zdravstva, začasnih bivališč, kot so šotori in bivalni kontejnerji, na področju energetskih sredstev, kot so transformatorji in generatorji električne energije. Zelo smo razširili evropsko strateško rezervo za odzivanje na naravne in druge nesreče, morajo pa enako postopati tudi države članice. To pa ne bo dovolj. Ne moremo se zanašati samo na krepitev zmogljivosti za odzivanje na naravne in druge nesreče.
O sistemu javnega obveščanja, ki ga Slovenija še vedno ni vzpostavila, čeprav bi po evropski direktivi morala to storiti do junija lani, je Lenarčič povedal, da je bistveno, da ustrezni podatki pravočasno dosežejo ljudi, ki se nahajajo na ogroženem območju. Je pa to vedno v pristojnosti držav članic. Skladno z zakonom o morajo mobilni operaterji zagotoviti način obveščanja in alarmiranja do 10. novembra letos.
.webp){kind=icon}
