Dobro jutro. Premier Robert Golob je ob obletnici vlade dejal, da živimo v pravni demokratični državi, kjer vlada mir. Sprva šibka utemeljitev, se mi po premisleku pravzaprav zdi posrečena, čeprav sem skorajda prepričan, da s premierjem nisva izhajala iz istega konteksta. Ukrajinski zgodovinar Serhii Plokhi v delu The Return of History pronicljivo ugotavlja, da koren ukrajinske vojne izvira iz časov ruskega imperija, ko si je ta prisvajal interesne in tamponske cone. Tudi drugod po svetu se zdi, da se vračamo v čase imperialistične miselnosti.
Ciklično razumevanje časa je prikladno, če pogledamo finančne trge, kjer poteka neskončni dvoboj bika in medveda. A takšna interpretacija ni pretirano uporabna, ko čas analiziramo s stališča politike. Vse do zdaj, bi lahko dodali, kajti zgodovinski revanšizem še zdaleč ni več čudaška obsesija Vladimirja Putina. Ta restavracijo ruskega imperija v Ukrajini resda snuje z Ivanom Groznim, Petrom Velikim in Katarino Veliko, vendar duhovi več stoletij starih svetovalcev šepetajo tudi ostalim malim in velikim avtokratom tega sveta - od turškega sultana do sodobnega imperatorja osrednjega cesarstva. Mir je v teh čudnih časih resnično hvale vreden dosežek.
Leti, leti – nacionalni letalski prevoznik?
Med prioritetami aktualne vlade je tudi izboljšanje letalske povezljivosti države in z njo ustanovitev nacionalnega letalskega prevoznika. Pristojna ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek je ob včerajšnji predstavitvi študij podjetja Grant Thornton ocenila, da bi lahko projekt zaživel že sredi 2025. Izsledki študij – z njimi se strinja tudi ministrstvo – kažejo, da bi bil projekt pod določenimi predpostavkami ekonomsko upravičen. Kot najprimernejši se kaže model sodelovanja s strateškim zasebnim partnerjem. Zdaj je na potezi vlada, čigar finančni minister Klemen Boštjančič je bil do ideje ustanovitve nacionalnega letalskega prevoznika doslej zdržan: "Glede na moje osebne izkušnje (sem) konzervativen glede tega."
Preberi še
Alenka Bratušek: 'Letalski prevoznik proračunu ne bi povzročal gromozanskih težav'
Javno-zasebno partnerstvo bi bilo optimalno, meni Bratušek
01.06.2023
Lufthansa z nakupom deleža v ITA Airways stavi na italijanski trg
Italijanska letalska družba, naslednica Alitalie, ne beleži dobička že 20 let.
28.05.2023
Pentagon v nakup Starlinkove opreme za Ukrajino
Ameriško ministrstvo za obrambo bo po poročanju Bloomberga od podjetja Space X, ki je v lasti ameriškega milijarderja Elona Muska, kupilo satelitske komunikacijske terminale in storitve sistema Starlink. Slednje naj bi vključila v obstoječi paket vojaške pomoči za Ukrajino, ki je doslej sicer že uporabljala komunikacijske storitve Starlink. Decembra je Pentagon ob napovedi povečanja financiranja pomoči Ukrajini razkrilo, da bo tej državi zagotovil "terminale in storitve" za satelitske komunikacije, vendar pa takrat še ni bilo jasno, ali bo za to naročilo storitve Muskovega podjetja. Obnovitev sodelovanja je sicer še eden v vrsti preobratov v ne najbolj rožnatem odnosu ameriškega ministrstva za obrambo z družbo SpaceX v zvezi z uporabo komunikacijski terminalov. Oktobra lani naj bi po poročanju Bloomberga Elon Musk Pentagonu zabrusil, da Space X ne bo več plačeval računov za svoje storitve, a je ekscentrični milijarder svoje stališče kasneje spremenil.
Produktivnost ameriških delavcev že pet let v zatonu
Produktivnost ameriških delavcev se je tudi v prvem četrtletju letošnjega leta glede na predhodno četrtletje zmanjšala za 2,1 odstotka, razkriva statistika tamkajšnjega ministrstva za delo. S tem je sicer izboljšalo prvo oceno iz začetka maja, po kateri je produktivnost na četrtletni ravni nazadovala za 2,7 odstotka. Vseeno je to bolj slaba tolažba, kajti negativni trend z vidika produktivnosti Američanov traja že zadnjih pet let. Državni statistiki so izračunali še, da je bila rast proizvodnje v prvem trimesečju letos 0,5-odstotna.
Ukrajina kot Izrael?
"Ne smemo pozabiti, da je vsak dvom, ki ga pokažemo v Evropi, priložnost, ki jo bo Rusija zagotovo izkoristila," je na srečanju Evropske politične skupnosti, ki se je včeraj odvilo v Moldaviji, dejal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Vsakršni dvomi glede vstopa Kijeva v zvezo Nato bodo ogrozili varnost v Evropi in napeljali Rusijo k stopnjevanju agresivnega vedenja do drugih držav, je Zelenski ob robu srečanja povzel kremeljsko razumevanje. Ob tem je prisotne na vrhu še pozval k oblikovanju koalicije za dobavo sistemov patriot in sodobnih bojnih letal F-16.
Besede ukrajinskega predsednika so resonirale tudi pri nemškem kanclerju Olafu Scholzu in francoskemu predsedniku Emmanuelu Macronu, ki sta poudarila pomen nadaljnje podpore Ukrajini. Macron je prav tako izjavil, da bi zaveznice morale najti način, kako Ukrajini ponuditi oprijemljiva in verodostojna varnostna jamstva. V zvezi s tem se vse bolj glasno omenja podelitev posebnega zavezniškega statusa, ki ga v odnosu do Združenih držav že vrsto let uživa Izrael.
Najbolj brano
Junijske dražbe: stanovanja v Ljubljani in na obali, apartma in BMW 7
Stanovanja za milijon ali več: Kakšna je ponudba, kdo so kupci
ESG projekti v regiji: Investitorji pričakujejo 10 odstotkov ali več
Umeščanje v prostor največji izziv za zeleni prehod pri nas
Inflacija malenkost dol, Lagarde napovedala nove dvige
Danes spremljamo
Surs bo objavil podatki o majski stopnji inflacije v Sloveniji. V ZDA bodo objavljeni podatki o stopnji brezposelnosti; analitiki predvidevajo, da bo ta na mesečni ravni narasla za 0,1 odstotne točke na 3,5 odstotka. V Franciji se pričakuje objavo kazalnika industrijske proizvodnje.