.webp){kind=icon}
Za razvoj in uporabo zelenih tehnologij v energetiki je potrebno ustvariti primerne pogoje, zato je ključna infrastruktura. Kje smo danes, kako je infrastruktura pripravljena na zeleni prehod? "Prenosno distribucijsko omrežje, ki ga ima v lasti Eles, se je usmerilo proti zeleni energiji in pametnim omrežjem od leta 2007 naprej. Pripravljeni smo na zeleni prehod," zagotavlja Aleksander Mervar, direktor Elesa, ki je bil gost na okrogli mizi na regijski zeleni konferenci Regreen v organizaciji Bloomberg Adria.
Po njegovem mnenju je na globalni ravni problem v razvoju tehnologije za shranjevanje presežkov energije in ojačitev omrežja. "Pri ojačevanju omrežja imamo velik problem s kadri," dodaja. Hkrati izpostavlja, da je treba v Sloveniji najprej doseči konsenz, kako bomo financirali zeleni prehod.
Pri tem je navedel nekaj podatkov z evropskega statističnega urada Eurostat: Slovenija je v prvi tretjini po proizvedenem deležu energije iz obnovljive energije, na drugi strani pa smo predzadnji po deležu proizvedene energije iz sonca in vetra ter v zadnji tretjini skupaj s Hrvaško in Madžarsko glede uvozne odvisnosti elektrike.
Preberi še
Razogljičenje energetike in industrije postaja nerešljiva uganka
Leta 2022 so svetovni izpusti ogljikovega dioksida v industriji in energetiki zrasli za 0,9 odstotka; največji krivec premog.
03.03.2023
Kakšen je delež proizvedene energije iz obnovljivih virov po državah?
Slovenija se s 35 odstotki nahaja pod evropskim povprečjem.
30.01.2023
Med zadnjimi v Evropi po prirastu novih proizvodnih enot
"Zeleni prehod kot tak je nuja, med drugi je treba namestiti tudi nove proizvodne enote," se strinja Dejan Paravan, generalni direktor GEN energija. Ob tem poudarja, da smo med zadnjimi v Evropi po prirastu novih proizvodnih enot. "Razlog je v tem, da nove projekte zelo težko umeščamo v prostor ne glede na to, o kakšni energiji govorimo," meni Paravan.
Kot poudarja, med Slovenci vidi veliko podpore za zeleni prehod, "hudič pa je v tem, da na katerokoli lokacijo gremo, se nam vedno zalomi". "V večini držav regije so boljši od nas, najbolj na Hrvaškem. Podatki so jasni, ne moremo se skrivati niti za tem, da ni denarja, ali znanja, ali da je omrežje prešibko," meni Paravan, pri tem pa izpostavlja, da je največja težava umestiti projekte v prostor, ker so postopki predolgi.
Kako to izboljšati? Paravan priznava, da če bi na to obstajal enostaven odgovor, potem te izzivi ne bi obstajali. "V pripravi je nov zakon, ki naj bi to naslovil, vendar stvari šepajo na nižjih birokratskih ravneh. To ni odraz posamezne vlade, ker je pod vsemi vladami enako, in če se ta birokratski aparat ne bo prilagodil, potem noben zakon ne bo pomagal," je dejal Paravan.
Pri tem se je skliceval na predlog zakona o uvajanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije, ki čaka na sprejetje v državnem zboru. Verjetno bo potrjen še pred parlamentarnimi počitniciami. Ta med drugim predvideva določitev potencialnih prednostnih območij za sončne in vetrne elektrarne.
Bloomberg Adria
Investitorji raje na Hrvaško
Podobne težave z novimi projekti imajo tudi na Hrvaškem, kjer med 60 in 65 odstotkov proizvodnih kapacitet prihaja iz obnovljivih virov energije. "Kar je težava, je to, da je naša začetna pozicija slabša kot v drugih državah, veliko projektov se ne zažene, ker pri nas še ni čutiti tega investicijskega vala. Največji val investicij je v EU, kar čutimo pri našem poslovanju," meni Josip Lasić, glavni finančni direktor v družbi Končar.
Kot je povedal, se sicer tudi pri naših južnih sosedih spopadajo s pomanjkanjem novih projektov. "Imamo dva zakona o tem, manjkajo pa pravilniki in podzakonski akti. Občine zato vsaka po svoje interpretira obstoječa pravila," je povedal Lasić. Po njegovih besedah Končar veliko dela na pametnih rešitvah upravljanja omrežja.
Kljub temu primer Petrola kaže, da je na Hrvaškem vseeno lažje izpeljati projekt. Na Kninu so namreč postali tri velike vetrne elektrarne, medtem ko pri nas niso postavili nobene. "V Sloveniji manjka konsenz, usmeritev, tako na politični kot na drugih ravneh, kakšen energetski miks si želimo v naslednjih desetletjih, nove proizvodne enote pa so potem posledica takšne strategije," meni Jože Bajuk, član uprave Petrola.
Po njegovih izkušnjah je za vsako potencialno lokacijo "boj ena na ena". "Veliko se ukvarjam z logistiko, tam velja popolnoma enako. Slovenija je hudo tranzitna država, dalo bi se izračunati, koliko zasluži na račun logistike, hkrati pa smo naredili avtocestni križ brez priključkov v druge države," je ponazoril Bajuk.
Pri Elesu so v sodelovanju s Sistemskim operaterjem distribucijskega omrežja SODO z električno energijo pripravili analizo, v kateri so identificirali potencialne lokacije za postavitev večjih sončnih elektrarn. Pregled kaže, da je trenutno na ozemlju Slovenije vsaj 58 lokacij, kjer je možna postavitev velikih samostoječih sončnih elektrarn nad 10 megavatov moči.
Kljub temu da lokacije imamo, pa Mervar težave vidi drugje. "Najprej je treba najti investitorja, čeprav te se najdejo, potem pa je za investitorja težava, da verjetno po petih letih ne bo imel še niti vseh potrebnih dovoljenj," poudarja Mervar. Zato je po njegovih besedah ključno spremeniti prostorski načrt.
"Če se ta miselnost ne spremeni, ne bomo imeli nobene večjega projekta, pri čemer problem ni v šibkem in zastarelem omrežju," poudarja Mervar, hkrati pa priznava, da smo tudi ujetniki evropske zakonodaje, ki glede prostorskega umeščanja prav tako ni enostavna. V tem trenutku po njegovih besedah nimamo niti enega proizvodnega objekta v gradnji, že več let je na mrtvi točki tudi projekt hidroelektrarne Mokrice, ki bi moral biti končan leta 2018.
Bo zeleni prehod z NEK2 lažji ali težji?
"Smo jedrska država in to želimo biti tudi vnaprej, ker smo podaljšali življenjsko dobo obstoječe nuklearke," meni Paravan. Kot dodaja, imamo ljudi, ki znajo rokovati s to energijo, zato je pomembno, da koriščenje jedrske energije vidimo kot strateško odločitev.
Posledično verjame, da bodo tudi nove jedrske enote del naše prihodnosti. "Ne glede na to pa se zganja histerijo, da bi morali drugi blok postaviti že včeraj, kar je povsem nerealno in projektu ta pritisk ne koristi," pojasnjuje Paravan in zagotavlja, da delajo s polno paro.
Po besedah Bajuka iz Petrola je sicer zeleni prehod predvsem posledica razvoja novih tehnologij, ki so na voljo, ne samo posledica želje. "Vsaka nova tehnologija pomeni disrupcijo. Tudi ob razvoju dizelskega motorja je prišlo do disrupcije in nove tehnologije potrebujejo investicije," je prepričan. Za primer je navedel točenje goriva, pri katerem financiramo tudi določeno naftno vrtino, čeprav tega ne vidimo, ker ni "na našem dvorišču".
Tudi Paravan je prepričan, da pri nas ni dileme glede prioritet, ker moramo delati na vseh straneh. "Tu ni bitk, vsi energetski viri morajo iti z roko v roki. Smer, kamor moramo iti, in izziv, kamor moramo priti, sta jasna, zato moramo na vseh poteh delati enako intenzivno in te poti se ne križajo," je bil jasen Paravan. Po njegovih besedah moramo razvijati tako hidro kot jedrsko energijo.
