.webp){kind=icon}
Dan je bil v znamenju potresa na bančnem trgu. Po propadu ameriške Silicon Valley Bank (SVB) se je zazibala še švicarska Credit Suisse. Švica, ki je od nekdaj uživala sloves najbolj zanesljivih in stabilnih bank, bi lahko tokrat poskrbela za začetek bančne krize v Evropi. Evropske borze so utrpele opazne upade. Evropske trge v luči bančne krize močno zanima, kaj bo z obrestnimi merami storila Evropska centralna banka (ECB). Odgovor bo znan jutri.
Pogovarjali smo se z ministrico za zunanje in evropske zadeve Tanjo Fajon. Glede miru v Ukrajini pravi, da se mora ruska agresija zaustaviti, da se vzpostavijo pogoji za začetek pogajanj. In iskreno rečeno, da do tega pridemo, mora biti Ukrajina na močnejši strani. ''Šele takrat bo možno sesti za pogajalsko mizo in zato morajo biti diplomatski kanali z Rusijo odprti. Ta pogajanja bodo namreč vključevala vse, tudi Rusijo. Zavedati se je treba, da bo ta država ostala soseda naše celine.'' Več preberite v intervjuju.
Vlagatelje v banko Credit Suisse skrbi, da bo banka doživela podobno usodo kot banka SVB v Združenih državah Amerike (ZDA), katere poslovanje so zaradi velikih težav z likvidnostjo prevzeli regulatorji. Iz Credit Suisse so prejšnji teden sporočili, da so v postopkih poročanja in nadzora v zadnjih dveh letih odkrili "bistvene pomanjkljivosti". To so storili, potem ko so se za njeno poslovanje začeli podrobno zanimati ameriški regulatorji. Predsednik uprave Axel Lehmann je danes zavrnil vsako domnevo, da bi banka potrebovala državno pomoč.
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Z državnim sekretarjem Igorjem Feketijo smo se pogovarjali o pripravi pokojninske reforme. Na vprašanje, koliko se državi mudi s prenovo pokojninskega sistema zaradi praznjenja pokojninske blagajne, odgovarja, da je ta "tehnično gledano ves čas prazna", saj se sproti polni in hkrati prazni. Pri oblikovanju novega pokojninskega sistema bo vlada odločala o prilagajanju več osnovnih vidikov oziroma parametrov. Še pred obravnavo je jasno, da s končnim predlogom ne bodo zadovoljni vsi.
''Iz Maribora v Ljubljano bomo lahko prišli v 55 minutah," je v začetku leta 2021 na Facebooku zapisal takratni minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec. Obljube in napovedi o bistvenem skrajšanju potovalnega časa potniškega vlaka na relaciji Maribor–Ljubljana se ne bodo uresničile. Pričakujemo lahko le nekajminutne prihranke na poti. "Z določenimi tehničnimi nadgradnjami bo čas potovanja vlaka brez postankov takrat nekaj manj kot 90 minut," je sporočila Tea Šavor, vodja službe za odnose z javnostmi Slovenskih železnic.
Rekordno nizka brezposelnost je dobra novica za družbo in slabša novica za kadrovske agencije. Delodajalci že kronično tarnajo nad pomanjkanjem usposobljene delovne sile, predvsem v tehničnih poklicih, predelovalni dejavnosti in gostinstvu. Slovenski kadrovski bazen je prazen, enako je v regiji Adria; poteka neusmiljen boj za talente. Zanimalo nas je, kako vse to vpliva na poslovanje kadrovskih agencij.
