Jesen je takorekoč za vogalom in kruta evropska realnost pomanjkanja ruskih energentov, redukcij in morda tudi družbenih nemirov je že skoraj tu. Verjetno nas čaka tudi recesija.
V sredo se začenja tridnevna ustavitev dobave ruskega zemeljskega plina po plinovodu Severni tok 1, ki je ključnega pomena za energetske potrebe Evropske unije, kjer narašča bojazen, da utegne Moskva še dodatno pripreti energetsko pipico.
Najbolj črni scenarij
Nekaj ur pred začetkom popravil, kot pravijo pri Gazpromu, je ruski energetski velikan obvestil francosko podjetje Engie, da bo s četrtkom ustavil dobavo plina v Francijo zaradi nesoglasij okoli plačila.
Najbolj črni scenarij bi bil popolna ustavitev dobave ruskega zemeljskega plina Evropi in hladnejša jesen od običajne. Alternative ruskemu plinu še niso vzpostavljene in skok povpraševanja po ogrevanju bi cene spet pognal v višave, kar bi utegnilo sprožiti družbene nemire in preizkušati zavezanost Evrope v njeni podpori Ukrajini.
Gazprom zatrjuje, da gre za rutinsko vzdrževanje in preglede opreme na enem od vozlišč plinovoda Severni tok. Igra mačke z mišjo med oblastmi v Kremlju in Evropo se torej nadaljuje, saj je postopno zmanjševanje dobave plina cene tega energenta pognalo v nebo.
Bloomberg
V Kremlju s prstom kažejo na Evropo, češ da so sankcije Zahoda edina ovira za nemoteno dobavo plina po Severnem toku.
"Obstajajo zagotovila, da razen tehničnih težav, ki jih povzročajo sankcije, nič ne more vplivati na dobavo zemeljskega plina," je dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dimitrij Peskov.
Epicenter krize je Nemčija
Če sodimo po cenah na trgu, obstaja 30-odstotna možnost, da se dobava ruskega zemeljskega plina ne bo vrnila niti na zmanjšano raven minulih tednov, je za Bloomberg dejal Leon Izbicki, analitik za zemeljski plin pri svetovalni in raziskovalni družbi Energy Aspects v Londonu.
Depositphotos
V epicentru dogajanja je seveda Nemčija, največje evropsko gospodarstvo, ki je bila doslej življenjsko odvisna od poceni dobave zemeljskega plina. Nemčija mora zmanjšati porabo plina za najmanj 20 odstotkov in zagotoviti dodatne vire, če hoče brez večjih težav prebroditi kurilno sezono, je opozoril Klaus Mueller, predsednik nemškega energetskega regulatorja.
Nemške rezerve zemeljskega plina so pokrite 83-odstotno, in četudi bi dosegle 95-odstotno pokritost, bi to zadostovalo za manj kot tri mesece ogrevanja, potrebe industrije in potrebe po elektriki, če bi Rusija popolnoma ustavila dobavo, je dejal Mueller. Regulatorna agencija bi prevzela nadzor nad distribucijo zemeljskega plina, če bi razglasili izredne razmere.
.webp){kind=icon}
