Blejski forum: 'Energetska kriza priložnost za hitrejši zeleni prehod'

Na Bledu se danes začenja 17. Blejski strateški forum, na katerem je prvi dan v ospredju obisk hrvaškega premierja Andreja Plenkovića, ki je v Ljubljano dopotoval skupaj z zunanjim ministrom Goranom Grlićem Radmanom. Ta se je pred uradnim začetkom sestal s slovensko zunanjo ministrico Tanjo Fajon, Plenković pa je opravil pogovor z Robertom Golobom. 

Pred uradnim začetkom foruma je Plenković nagovoril zbrane novinarje: "Pogovarjali se bomo o posledicah ruske agresije na Ukrajino, o gospodarstvu, energetski in prehranski situaciji. V svetu smo priča konfliktu mednarodne skupnosti, ki na eni strani temelji na multilateralizmu in mednarodnem pravu, na drugi strani pa na avtoritarizmu, konfliktu in pretenzijah na ozemlje drugih držav. To je ključ današnjih sestankov."

Bloomberg Adria

"S premierjem Golobom in ministrico Fajon smo se pogovarjali o izboljšanju medsebojnih odnosov, energetski situaciji in medsebojnem sodelovanju na tem področju. Pogovarjali smo se tudi o gospodarskih odnosih, trgovinski menjavi in izrazito dobri turistični sezoni, za katero so zaslužni tudi Slovenci. Naši odnosi so kakovosti," je uvodoma dejal Plenković, nato pa poudaril: "Hrvaški sabor ne bo nikoli spremenil mnenja o arbitražnem sporazumu, to mora biti vsem jasno in to sem povedal tudi premierju Golobu. Zdaj je na nas, da nadaljujemo sodelovanje v dobrem duhu in delamo na tistih temah, ki nas zbližujejo."

Von der Leyen: Ukrajino bomo podpirali, kolikor dolgo bo to potrebno

Zbrane na Bledu je nagovorila predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen: "Blejski forum je postal nepogrešljiv kot srečanje mednarodne skupnosti, ki ima evropsko in svetovno prepoznavnost in težo. Glavno vprašanje našega časa je: Ali bo vladavina moči prevladala nad vladavino prava? Vse bo odvisno od moči demokracije, od naše sposobnosti, da zaščitimo svoje vrednote in principe ter svoje prijatelje."

Ena glavnih tem je bila ruska agresija na Ukrajino. Von der Leyen je še enkrat zagotovila neomajno evropsko podporo Ukrajini: "Svet zelo podrobno opazuje naš odziv na rusko agresijo; vsem je jasno, kaj je na kocki. Jasno je, da Putin ne sme zmagati v tej vojni in da mora biti Ukrajina edina zmagovalka. Naše sankcije so močno prizadele Rusijo, tudi Putin je to priznal, hkrati pa je naša pomoč Ukrajini presegla deset milijard evrov. A pri tem se ne smemo ustaviti. Ukrajina od nas potrebuje še več, da bi lahko nadaljevala z obrambo. Ukrajino bomo podpirali tako dolgo, kot bo to potrebno."

Nato je predsednica razkrila tri glavne točke evropske zunanje politike v prihajajočem obdobju: "Prvič, preprečiti moramo Rusiji, da bi z izsiljevanjem dosegala svoje cilje. Drugič, podpirati moramo demokracije, ki so najbolj na udaru agresorjev; in tu ne mislim le na Ukrajino, temveč tudi na Zahodni Balkan. In tretjič, uporabiti moramo svoj ekonomski vpliv, da po celem svetu pomagamo vladavini prava." 

"Ustaviti moramo rusko izsiljevanje s fosilnimi gorivi"

"V zadnjih mesecih smo naredili velike korake, da se osamosvojimo od ruskega plina, s katerim Putin želi EU držati v šahu. Izpad zaradi manjše dobave ruskega plina smo že uspeli nadomestiti, tudi z drugimi načini pridobivanja energije, ob tem pa smo se na ravni EU zavezali, da bomo porabo plina zmanjšali za 15 odstotkov. Seveda pa je naša glavna naloga, da se rešimo odvisnosti od fosilnih goriv; in vsaka kilovatna ura energije, ki jo dobimo iz obnovljivih virov, je zelo dragocena. Danes sta električna in sončna energija cenejši od fosilnih goriv, zato investirajte vanje – to bo naše največje orožje v boju z Rusijo," je von der Leyen zbrano skupnost na Bledu spodbudila, da se držijo danih zavez in zmanjšanje porabe plina vpeljejo v prakso.

Bloomberg Mercury

"Z iniciativo RePowerEurope bomo vložili 300 milijard evrov, da bi pospešili zeleni prehod. Načrti za ogromno vetrno elektrarno v Severnem morju že obstajajo, jutri se bom na Danskem pogovarjala o podobni elektrarni še v Baltskem morju. Obdobje ruske prevlade s plinom v Evropi se izteka in naša strateška prioriteta mora biti, da se osamosvojimo od nje," velikopotezne načrte razkriva predsednica Evropske komisije. 

Prihajajo strukturne reforme trga električne energije

Dotaknila se je tudi problematičnega trga električne energije. "Osnovan je bil v drugih časih. Vidimo, da za današnje namene ni več primeren. Zato Evropska komisija pripravlja nujno intervencijo in strukturno reformo trga elektrike. Potrebujemo nov model, ki bo deloval in spet vzpostavil ravnotežje." Kakšne bodo strukturne reforme, zaenkrat ni jasno; verjetno jih bo von der Leyen razkrila na kriznem sestanku predstavnikov EU, ki ga je sklicala predsedujoča Češka in bo potekal 9. septembra. 

Nekaj več pojasnil na temo reform je po uradnem delu srečanja podal slovenski premier Golob: "Pogovarjali smo se o celi vrsti ukrepov, od zelo kratkoročnih do dolgoročnih, ki bodo trajali leta. Gre za rešitve, kako zavarovati energetski sektor in energetska podjetja Evrope pred špekulantskimi napadi, ki se dogajajo v zadnjem tednu." 

Von der Leyen je poudarila, da EU ne pozablja niti na druge izredno pomembne surovine; izpostavila je veliko povpraševanje po baterijah: "Na ravni Evropske unije se povpraševanje po litijevih baterijah med letoma 2020 in 2025 vsako leto poveča za 40 odstotkov. To sicer pomeni, da evropski zeleni dogovor napreduje, slaba stran pa je, da smo spet izjemno odvisni od ene države. Od 30 kritičnih surovin jih deset v veliki meri pridobivamo iz Kitajske. Ene odvisnosti ne smemo zamenjati za drugo."

Predsednica Evropske komisije se je dotaknila tudi evropske poti Zahodnega Balkana, kjer se je napredek pri približevanju EU v zadnjih letih ustavil. Uspešen Balkan je ključen za Evropo, pravi von der Leyen, ki je napovedala še plan razvojne pomoči za Zahodni Balkan, ki bi lahko dosegel 20 milijard evrov investicij. 

Bloomberg Adria

Poglej Galerijo

Bloomberg Adria

Poglej Galerijo

Bloomberg Adria

Poglej Galerijo

Bloomberg Adria

Poglej Galerijo

Bloomberg Adria

Poglej Galerijo

Bloomberg Adria

Poglej Galerijo

Bloomberg Adria

Poglej Galerijo

Bloomberg Adria

Poglej Galerijo

Ukrajina se v imenu cele Evrope bori z rusko agresijo

Goste strateškega foruma je prek videopovezave nagovoril ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski: "S tem, ko se borimo z rusko agresijo na svojih tleh, branimo celotno Evropsko unijo pred enakimi ekspanzivnimi ozemeljskimi težnjami Rusije. Pred težnjami ljudi, ki v sebi nimajo nič več človeškega. Ruski pritisk na Evropo je zelo ciničen pritisk, saj načrtno spodjeda in uničuje vsakodnevno življenje vseh prebivalcev Evrope. Takšnim pritiskom ne smemo popustiti."

Zelenski je znova izrazil upanje, da se v Evropi ne bodo "naveličali" govora o vojni v Ukrajini, ki za njih ostaja enako uničujoča, tudi Evropejci pa iz dneva v dan bolj čutijo njene posledice. Bil je zelo odločen: "Kdor se bori za življenje, nima časa biti utrujen."

Za Srbijo ni alternativne poti do EU

Mednarodni odnosi so osrednja tema blejskega foruma. V regiji je v središču pozornosti konflikt na Kosovu, ki ima korenine v kosovskem vztrajanju pri uporabi posebnih registrskih tablic za vse avtomobile, ki pridejo na Kosovo iz Srbije. Enak ukrep je v obratni smeri sicer v veljavi že dlje časa. 

Odnosti med Kosovom in Srbijo so spet postali zelo napeti, na Bledu pa je Gabriel Escobar, predstavnik ameriškega zunanjega ministrstva za Zahodni Balkan v pogovoru za Bloomberg Adria izrazil optimizem, da do konflikta vendarle ne bo prišlo: "Optimističen sem, da na Kosovu ne bo prekipelo. V minulem tednu sta se obe strani resno zavezali, da se bosta izogibali konfliktom. Videli smo močno angažiranje s strani EU, ki išče pravo evropsko rešitev tega vprašanja, partnerstvo med ZDA in EU pa je pri tem zelo jasno. Ob upoštevanju vseh dejavnikov mislim, da bo vse v redu." 

Escobar je bil zelo direkten ob odgovoru na vprašanje, ali za Srbijo obstaja alternativna pot proti EU, ki ne bi vključevala priznanja Kosova: "Mislim, da Srbija nima alternative. Velika večina prebivalstva si vendarle želi članstva v Evropski uniji."

Golob na panelu voditeljev: "Zaenkrat kaže, da lahko Evropa preživi tudi brez ruskega plina"

Bloomberg Adria

Osrednji del prvega dne blejskega strateškega foruma je panel premierjev, ki so se ga ob slovenskem Robertu Golobu udeležili še albanski Edi Rama, hrvaški Andrej Plenković, moldavska predsednica Maia Sandu in islandski predsednik Gudni Johannesson. Na temo energetske krize je Golob povedal: "Ta vprašanja so zelo kompleksna. Zaenkrat kaže, da lahko Evropa preživi zimo, tudi če Rusija povsem prekine dobavo plina, a to ne bo poceni. Energetska draginja je glavni problem, ker se težave z dobavo plina prelivajo tudi v višje cene elektrike. Lahko se spopademo z njimi, a bodo potrebni veliki in odločni ukrepi."

"Za zeleni prehod vojna zagotovo ni dobra novica, ker bomo to zimo kurili vse, kar bomo imeli, da bomo preživeli. Namesto čistejšega plina bomo kurili bolj umazano olje, tako da na kratki rok to ni dobra novica. Na dolgi rok pa so visoke cene energije velika vzpodbuda. Če se zdaj lahko dokopljete do sončne elektrarne, se vam bo investicija povrnila v letu ali dveh in dobili boste 30 let skoraj brezplačne energije. Zato je zdaj najboljši čas za investicije. Na srednji in dolgi rok nam bo to pomagalo, potrebna pa bo tudi pomoč države, saj električna mreža ne bo zdržala tako velikega povpraševanja po električni energiji. Tukaj bo morala svojo vlogo odigrati država. Pogled naprej ni tako črn, v začetnem obdobju pa nam ne bo lahko," je slovensko energetsko sliko ocenil premier Golob. 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar