.webp){kind=icon}
Volitve so lahko dober posel za politične stranke, tudi za tiste, ki se niso prebile v parlament. Vse stranke, ki so na državnozborskih volitvah presegle en odstotek glasov, so namreč upravičene do proračunskega financiranja.
Tako določa 23. člen Zakona o političnih strankah, ki pravi tudi, da se desetina za to namenjenih proračunskih sredstev razdeli med stranke enakomerno, 90 odstotkov pa na podlagi zbranih glasov. S temi sredstvi stranke praviloma krijejo svoje materialne stroške in stroške za plačo enega ali dveh zaposlenih, predvsem manjše stranke pa ta denar kopičijo z namenom financiranja naslednjih volilnih kampanj. Skupna višina mesečnih izplačil bo v tem mandatu znašala dobrih 211 tisoč evrov, v proračunu Državnega zbora pa je za politične stranke v letih 2022 in 2023 zagotovljenih dobrih pet milijonov evrov. To sicer ni njihov edini vir financiranja.
"Ne gre pozabiti, da lahko stranke pridobijo financiranje tudi na lokalni ravni, parlamentarne stranke pa imajo še dodatne subvencije, kot so sredstva za poslanske pisarne na terenu," opozarja dr. Alenka Krašovec, profesorica političnih znanosti na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. "Meja enega odstotka v Sloveniji zagotavlja javnofinančno podporo strankam, ki uživajo določeno podporo volivcev, hkrati pa preprečuje velike špekulativne ideje o tem, da bi nekdo ustanovil stranko zgolj zaradi pričakovanja finančnih koristi."
Katere stranke bodo financirane v tem mandatu?
Največ sredstev na mesec prejema relativna zmagovalka aprilskih volitev Gibanje Svoboda. Na njihov račun bo iz državnega proračuna vsak mesec kapnilo okoli 70.500 evrov, poleg njihovih 60.560 evrov še dobrih 9.900 evrov, namenjenih stranki Lista Marjana Šarca (LMŠ), ki se je po volitvah pripojila Svobodi.
Po višini prejemkov sledi Slovenska demokratska stranka (SDS), ki si je z volilnim rezultatom prislužila slabih 42.500 evrov mesečnega priliva. Nova Slovenija (NSi) in Socialni demokrati (SD) bodo mesečno prejeli okoli 15 tisoč evrov, stranka Levica pa dobrih 11 tisoč evrov.
Do financiranja so upravičene tudi stranke, ki se niso prebile v parlament, so pa zbrale več kot en odstotek vseh glasov. Takšnih strank je sedem.
Zakaj (so)financiramo politične stranke s proračunskimi sredstvi?
"Zgodovinsko gledano je bila uvedba neposrednih javnofinančnih subvencij utemeljevana z različnimi razlogi, med katerimi so enakovrednejši položaj manjših strank na političnem trgu, zagotovitev finančne in poslovne transparentnosti strank ter omejevanje lobiranja z visokimi donacijami. Takšno ureditev je prevzelo veliko evropskih držav," pojasnjuje Krašovec.
"Meja za pridobitev subvencij je bila v Sloveniji najprej postavljena na prag vstopa v državni zbor, a je nekaj malih strank pred desetletji zahtevalo ustavno presojo. Po odločitvi ustavnega sodišča je bila meja za pridobitev neposrednih javnofinančnih subvencij postavljena nižje – parlament je določil, da bo to en odstotek, kar je manj, kot je prag vstopa v državni zbor, ki je postavljen pri štirih odstotkih," je še dodala v pogovoru za Bloomberg Adria.
Čez nekaj tednov bo znano tudi, koliko so posamezne politične stranke zapravile za letošnje državnozborske volitve. Zaključni poročili dveh strank, ki sta letos izpadli iz parlamenta, kažeta, da sta obe za volilno kampanjo zapravili več kot sto tisoč evrov.
