Ob koncu poletnih (političnih) počitnic smo preverili, kakšni izzivi čakajo slovensko vlado. Reform, ki jih je koalicija pod vodstvom premierja Roberta Goloba napovedala že za lani, še ni izpeljala.
Takoj v začetku septembra se je slovenska politika 'spotaknila' v postopku imenovanje slovenskega komisarja v novi ekipi predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen.
Kot je znano, je bila Slovenija 'prisiljena' umakniti kandidata za komisarja Tomaža Vesela, zdaj vlada predlaga imenovanje nekdanje veleposlanice Marte Kos. Po mnenju kritikov gre za zaušnico Bruslja slovenski politiki in udarec za njen politični ugled tako doma kot v tujini.
Preberi še
Blaž Cvar, OZS: Želim si, da bi imel minister Han več besede
Predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Blaž Cvar o reformah in težavah gospodarstva.
01.08.2024
Cormann: Slovensko gospodarstvo se je izkazalo kot odporno
Pogovarjali smo se z Matthiasom Cormannom, generalnim sekretarjem OECD.
22.07.2024
Luka Mesec postregel s časovnico pokojninske in davčne reforme
V zvezi z zakonodajo bodo najprej pripravljena izhodišča, ki bodo nato predmet socialnega dialoga.
23.04.2024
Po pogovorih v Washingtonu – kaj so ugotovili strokovnjaki MDS?
Mednarodni denarni sklad analizira razmere v Sloveniji.
15.05.2024
E-pismo: Reforme, kakšne reforme neki!?
katere reforme sploh potrebujemo, kako hitro in v kakšnem obsegu?
10.02.2024
Proti polovici mandata: Golob namesto sprejemanja reform gasi stavke
Vladna koalicija se v novem letu sooča z valom stavk javnih uslužbencev.
06.02.2024
Robert Golob: Leto 2023 bo reformno leto
Premier v intervjuju za časopis Dnevnik predstavil bilanco opravljenega dela vlade.
03.01.2023
Obletnica volitev: Je vlada Roberta Goloba sposobna izpolniti obljube?
Lisjak Gabrijelčič: 'Volivci Roberta Goloba so v glavnem dobili to, za kar so glasovali.'
24.04.2023
Zaradi zamude ob zapletu pri imenovanju slovenskega kandidata oziroma kandidatke bo Ursula von der Leyen svojo novo ekipo v Bruslju predstavila šele prihodnji torek, prvotno naj bi jo že v sredo ta teden.
Zaslišanja v Bruslju bodo pokazala pravo sliko
"Zaslišanja kandidatov za Evropsko komisijo in njihova mandatna pisma od predsednice von der Leyen bodo hitro pokazala, kje se bodo prva jekla kresala in kako se bo komisija lotila zgodovinske naloge ohraniti naš življenjski standard," je postopek imenovanja v Bruslju za Bloomberg Adria komentirala politologinja in dobra poznavalka evropskih institucij Sabina Kajnč Lange.
"V pogajanjih za naslednji večletni proračun Unije se bo boj prestavil med države članice. Odvisno od konkretnih vlad v ključnih državah, toda na splošno je v pogajanjih pričakovati zelo velikopotezne rešitve komisije, katere pogajalska moč bo ključna, in široke kompromise po trdem boju več kot samo ključnih držav članic," je še povedala Sabina Kajnč Lange.
Zamenjava Vesela kaže na avtoritarnost Goloba
Politični analitik in publicist Luka Lisjak Gabrijelčič meni, da zaplet z zamenjavo slovenskega komisarja ne bo škodil ugledu Slovenije v Bruslju, saj bodo tam to razumeli kot del politične trgovine in dokaz prilagodljivosti slovenske vlade. Še več, predsednica komisije je državam, ki bi ponudile kandidatko, po govoricah ponujala boljše komisarske položaje.
Nihče, ki ima vsaj malo dostojanstva, ne bo več pristal na kandidaturo za kakšen položaj, ki bi mu ga ponudil Golob, pravi Luka Lisjak Gabrijelčič.
Bo pa po Gabrijelčičevem mnenju imela zamenjava Vesela zelo negativne posledice za ugled Gobova v domovini, saj je znova pokazala na njegovo avtoritarno plat in na brezbrižnost do kadrov, ki jih predlaga, nato pa z lahkoto tudi zavrže. Nihče, ki ima vsaj malo dostojanstva, ne bo več pristal na kandidaturo za kakšen položaj, ki bi mu ga ponudil Golob, pravi Luka Lisjak Gabrijelčič.
Čas za obsežnejše reforme je zapravljen
Oblastniško obnašanje Goloba povzroča veliko slabe volje tudi v koaliciji, meni Gabrijelčič. Kljub temu bo po njegovem mnenju trenutna oblast obstala tako dolgo, dokler bo to v interesu Roberta Goloba, ki si je nakopičil veliko moč na levem političnem polu. To dokazuje tudi stabilna podpora stranki Svoboda, meni Gabrijelčič, ki je veliko večja, kot je bila podpora vladam Boruta Pahorja, Alenke Bratušek in Marjana Šarca v tem obdobju vladanja.
Čas za kakršne koli resnejše reforme je bil v prvi polovici mandata zapravljen, meni sogovornik. Zdaj je realistično pričakovati le to, da bo vlada poskušala zakopati bojno sekiro s sindikatom zdravnikov, kakšnih večjih posegov v sistem pa se bo izogibala, da bi pripeljala mandat do konca. To po mnenju Lisjak Gabrijelčiča velja tudi za druge napovedane reforme.
Razmere v zdravstvu na prvem mestu očitkov oblasti
Javno zdravstvo, kjer se razmere zaradi stavke zdravnikov še zaostrujejo, je sodeč po anketi Vox Populi najpomembnejši razlog za nezadovoljstvo državljanov z delom vlade.
Očitek o slabih razmerah v zdravstvu je v junijski anketi izbralo 22,2 odstotka vprašanih, 18,2 odstotka jih meni, da je najbolj utemeljen očitek o neizpolnjevanju predvolilnih obljub, 10,2 vprašanih pa je izbralo očitek o prepočasnem izvajanju reform.
V Ljubljani zasedene vse ambulante za neopredeljene
Razmere so kritične v Ljubljani, kjer veliko občanov sploh nima dostopa do osebnega zdravnika. V Ljubljani je polno zasedenih vseh 11 ambulant za neopredeljene paciente, torej tiste, ki nimajo izbranega osebnega zdravnika, je v sredo poročal portal RTVSLO.
V ZD Ljubljana menijo, da bi morala bolj kot plače zdravnikov stavka naslavljati pogoje dela v osnovnem zdravstvu. "Prepričani smo, da tovrstna stavka ne bo rešila težav, s katerimi se v osnovnem javnem zdravstvu srečujemo, in sicer s težkimi delovnimi pogoji, ki zdravnike odvračajo od zaposlitev v javnih zavodih, predvsem zaradi velikih obremenitev in premalo kadra," so odgovorili na naša vprašanja.
V osnovnem javnem zdravstvu bi morali zdravnike administrativno razbremeniti, povečati privlačnost pogojev za delo, okrepiti timsko delo, so sporočili iz ZD Ljubljana.
Fides zahteva še za pet plačnih razredov višje plače
Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Fides je sicer avgusta razširil zahteve za končanje stavke, ki se vleče že več kot pol leta – od 15. januarja. Vladi so poslali dodatne stavkovne zahteve, med njimi je dodatni dvig plač zdravnikov za pet plačnih razredov.
"Širitev stavkovnih zahtev ne pomeni samodejno širitev stavkovnih aktivnosti. Pravzaprav teh ne moremo širiti, ker smo glede same stavke močno omejeni z zakonom o zdravniški službi," je odgovoril predsednik sindikata Fides Damjan Polh.
Želijo tudi aktivno vlogo pri pripravi zakonodaje na zdravstvenem področju. Prav tako želijo, da vlada vključi predstavnike sindikata v pripravo vseh zakonov in podzakonskih aktov na področju zdravstva, ki kakor koli vplivajo na položaj in delo zdravnikov in zobozdravnikov. Od vlade zahtevajo tudi, da takoj sprejme ukrepe za zaščito zdravstvenih delavcev pred grožnjami ter verbalnim in fizičnim nasiljem tretjih oseb.
Razpon zdravniških plač je trenutno od 32. do 66. plačnega razreda, ki je najvišji razred na lestvici plač v javnem sektorju. Osnovna bruto plača v 32. plačnem razredu je 1604,47 evra, v 66. razredu pa 6087,86 evra.
Razširitev zahtev pa ne pomeni tudi tega, da bodo stavko zaostrili, je za Bloomberg Adria pojasnil predsednik sindikata Fides Damjan Polh. "Širitev stavkovnih zahtev ne pomeni samodejno širitev stavkovnih aktivnosti. Pravzaprav teh ne moremo širiti, ker smo glede same stavke močno omejeni z zakonom o zdravniški službi," je v odgovoru zapisal Polh.
Z ministrstva za javno upravo so za Bloomberg Adria sporočili, da je razpon zdravniških plač trenutno od 32. do 66. plačnega razreda. 66. plačni razred je najvišji razred na lestvici plač v javnem sektorju. Osnovna bruto plača v tem razredu je 6087,86 evra, v 32. plačnem razredu pa 1604,47 evra. V ta plačni razred so uvrščeni zdravniki sekundariji, gre za pripravniško delovno mesto, so pojasnili na ministrstvu.
Začenjajo se pogajanja o pokojninski reformi
Ta teden se začenjajo pogajanja socialnih partnerjev o pokojninski reformi, ki naj bi se končala spomladi. Reforma naj bi bila po načrtih ministrstva za delo v državnem zboru sprejeta poleti, veljati pa naj bi začela v začetku leta 2025, je v intervjuju za Bloomberg Adria povedal državni sekretar na ministrstvu za delo Igor Feketija.
Vroče točke pogajanj bodo prispevne stopnje, indeksacija pokojnin z rastjo življenjskih stroškov in dvig starostne meje za upokojitev, meni Feketija.
Plače v javnem sektorju: Kdo bo dobil več?
Jeseni se po poletnem premoru začenjajo tudi pogajanja o plačah v javnem sektorju (ki se jih zdravniki ne udeležujejo, saj želijo biti zunaj tega sistema). Pogajanja vodi finančni minister Klemen Boštjančič.
Po njegovih besedah je že dolgo eno ključnih vprašanj primerjava med bodočimi uvrstitvami različnih javnih uslužbencev v plačne razrede. "Gre predvsem za to, da se pretežno primerjajo med sabo različne skupine, ne samo znotraj stebra, tudi zunaj stebra. Sprememba, ki se nekje zgodi, v veliki meri odpre probleme nekje drugje. Zaradi tega smo seveda zelo, zelo previdni," je za STA pojasnil po seji vlade prejšnji četrtek.
Dodal je, da bo implementacija novega plačnega sistema trajala štiri leta in da bodo zvišanja za različne skupine uslužbencev izvedena različno. Glavno vprašanje, ki je že nekaj časa na mizi, pa niso več sredstva, ki bodo temu namenjena, "ampak ‒ če povem bolj po domače ‒ kdo bo koliko dobil od tega".
Prvi paket davčnih sprememb na poti v parlament
Vlada je konec avgusta potrdila sveženj predlogov davčnih sprememb, ki jih ne imenujejo reforma. Gre za davčne ugodnosti za zaposlovanje mladih iz tujine, nižanje meje za normirano obdavčitev samostojnih podjetnikov, dodatno obdavčitev sladkih pijač in nekatere druge ukrepe.
Koalicija bo o doseženem delu v prvi polovici mandata in načrtih za prihodnost razpravljala danes na Brdu pri Kranju.
Napisano v sodelovanju z Alešem Kovačičem.