Normirancev se bo vlada lotila posebej: 'Treba je spremeniti sistem'

V predlogu davčnih sprememb se vlada Roberta Goloba normiranih s.p.-jev ni posebej dotikala. Napovedala je le "lepotni popravek", saj naj bi se povečala samo minimalna doba zavarovanja zavezancev, in sicer s petih na devet mesecev. Zakaj se je vlada kljub predhodnim napovedim o "boju proti normiranosti" konkretnim ukrepom izognila?

Dejstvo je, da vlada hiti, saj bi rada predlog zakona sprejela še letos. Rok za komentarje in popravke vladnega predloga je postavljen pri 19. avgustu – slabe tri tedne po objavi predloga. Finančni minister Klemen Boštjančič je ob tem povedal, da bo "javna razprava obširna in široka", čeprav smo sredi poletja. Zakonske spremembe morajo biti nato potrjene v parlamentu, kar bi se lahko zgodilo na eni od oktobrskih sej.

"Pomemben generator prekarnosti"

Kljub temu ima vlada precej konkretno izdelano mnenje glede sistema normirancev in njihove davčne obravnave. V obrazložitvi predloga davčnih sprememb so se v posebnem poglavju opredelili tudi do malverzacij, ki jih omogoča trenutni sistem normirancev. "Veljavni sistem se kaže kot eden pomembnih generatorjev prekarnosti na trgu dela," je vlada zapisala v predlog davčnih sprememb.

"Zelo hitro bomo sprejeli ukrepe, določene že v letošnjem letu, da normiranost ne bo tako zelo zanimiva, kot je danes," je ob začetku nastopa mandata dejal Boštjančič. Prav tako je minister na zaslišanju na odboru državnega zbora za finance omenil, da zagovarja znižanje olajšave z 80 na 50 odstotkov.

Ob polletju je bilo normirancev že skoraj 70 tisoč, njihovo število pa se je v zadnjih devetih letih popeterilo, kažejo zadnji podatki finančne uprave (Furs). Skupno število zavezancev za davek od dohodka iz dejavnosti se je v tem obdobju povečalo zgolj za 30 odstotkov.

Obdavčitev le štiriodstotna

Prihodkovna meja je po trenutno veljavni zakonodaji za normirance s polno zavarovano osebo sto tisoč evrov, medtem ko je za popoldanske s.p.-je meja pri 50 tisoč evrih. Torej danes normiranec plača davek v vrednosti štirih odstotkov svojih prihodkov. Na drugi strani znaša obdavčitev plač pri delodajalcih skupaj 38,2 odstotka bruto plače (gre za prispevke na bruto plačo in iz nje), poleg tega pa je v veljavi še dohodnina glede na dosežen dohodninski razred.

Zato ni presenetljivo, da je obseg zlorab sistema normiranih odhodkov tako velik, da je situacijo samo s poostrenim nadzorom težko spraviti v sprejemljiv okvir, pravijo na vladi. "Pojavljajo se opozorila posameznih podjetij (npr. iz IT-sektorja), da naj bi podjetja zaradi ugodnejše davčne obravnave zaposlovala razvojnike prek statusa samostojnega podjetnika, kar postavlja podjetja, ki z delavcem sklenejo delovno razmerje, v nekonkurenčen položaj," pojasnjujejo v predlogu zakona.

Potrebnega več časa za pripravo in usklajevanje

Zakaj torej omenjeni davčni predlog škodljivih praks ne naslavlja? Kot pravijo na vladi, bi bilo treba za zmanjšanje učinkov te neutemeljene in nesorazmerno ugodne obravnave zavezancev v določenih dejavnostih v večji meri spremeniti sistem, kar zahteva več časa za pripravo in usklajevanje.

"Zato se v tem zakonu posega samo v pogoj za vstop v sistemu normiranih odhodkov oziroma obstoj v njem, ki je vezan na socialno zavarovanje zavezanca ali pri njem zaposlene osebe, in podaljšuje obdobje nepretrgane vključenosti v zavarovanje," pojasnjuje koalicija.

Burger: Normiranstvo nadomešča manjkajočo fleksibilnost

"Ta oblika je priljubljena, ker nadomešča manjkajočo fleksibilnost v normalnih delovnih razmerjih," pravi ekonomist in profesor Anže Burger. Kot pojasnjuje, se soočamo s pomanjkanjem delovne sile; pogajalska moč bo na strani dobrih delavcev. "Zato se vztraja pri dualnem modelu trga dela, kjer imamo na eni strani zelo zaščiten formalni segment zaposlenih, na drugi strani pa pretirano pavperizacijo tudi v obliki s.p.-jev," meni Burger.

Po njegovih besedah bi morala biti pogodba o zaposlitvi samo ena in enaka za vse, in sicer pogodba za nedoločen čas do trenutka, ko obstaja potreba s strani delodajalca in želja po delu s strani delojemalca. "Potrebe bodo v prihodnje večje od razpoložljive ponudbe dela. Dokler ne reformiramo delovnopravne zakonodaje, je seveda normirani s. p. nujno potreben element slovenskega trga dela," ocenjuje ekonomist.

Močno izstopajo strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti

Po podatkih vlade pri zavezancih, ki ugotavljajo davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, močno izstopajo strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti, kjer je bilo lani kar 28,7 odstotka ali 20.371 zavezancev. V tej dejavnosti je bilo t. i. normirancev 77 odstotkov vseh zavezancev za davek od dohodka iz dejavnosti.

V informacijskih in komunikacijskih dejavnosti je bilo 9,2 odstotka oziroma 6.510 zavezancev glede na vse zavezance z normiranimi odhodki (84 odstotkov vseh zavezancev za davek od dohodka iz dejavnosti). Sledijo zavezanci v kulturnih, razvedrilnih in rekreacijskih dejavnostih, kjer je bilo 6.116 zavezancev, kar predstavlja 8,6 odstotka vseh zavezancev (76 odstotkov vseh zavezancev za davek od dohodka iz dejavnosti).

Z vidika statusno-pravne oblike so med normiranci s 85,7 odstotka (60.841 zavezancev) prevladovali samostojni podjetniki posamezniki (s.p.-ji). Sledili so jim nosilci dopolnilne dejavnosti na kmetiji (4,1 odstotka), registrirani sobodajalci (3,4 odstotka) in samostojni kulturni ustvarjalci (3,3 odstotka).