Proti polovici mandata: Golob namesto sprejemanja reform gasi stavke

Kaj je ostalo od ambicioznih napovedi aktualne vlade ob začetku mandata? Med drugim naj bi aktualna koalicija sprejela zdravstveno, pokojninsko in davčno reformo. Vse še čakajo na sprejem, medtem pa je vladna koalicija v 2024 stopila z vse hujšim valom stavk v javnem sektorju.

Stavkajo zdravniki in uslužbenci na upravnih enotah, na pragu stavke so tudi sodniki in tožilci.

V začetku lanskega leta je predsednik vlade Robert Golob povedal, da bo leto 2023 reformno leto. "Leto 2023 bo leto reform, zdravstvena bo na prvem mestu, ne bo pa edina," je povedal Golob. Izkazalo se je, da se v minulem letu njegove napovedi niso uresničile. Še več, državo je zaradi nezadovoljstva zajel stavkovni val javnih uslužbencev.

Vlada nima vizije in načrta

"Ne gre za to, ali ima ta vlada še dovolj moči, da do konca mandata izpelje omenjene reforme, temveč za to, ali sploh ima kakšno vizijo reform. Do zdaj se je izkazalo, da ta vlada nima nobene konsistentne vizije na nobenem področju. Vsega se je lotevala ad hoc in brez kakršne koli resne analize ali reformnega načrta in nato odstopila od nakazanih možnih ukrepov, ko je javnost te najavljene ukrepe pričakala z neodobravanjem," meni ekonomist in nekdanji minister Jože P. Damijan.

STA

 

Zato po mnenju Jožeta P. Damijana od te vlade kakšnih posebnih reformnih ukrepov ne moremo pričakovati, ker nima vizije in reformnega načrta.

Državljani najbolj čutijo stavko zdravnikov, ki se je začela 15. januarja, konec prejšnjega tedna pa so jo zdravniki z umikom soglasij za nadurno delo še zaostrili. To bo še dodatno otežilo dostop državljanov do zdravnikov in podaljšalo čakalne dobe.

"Vsekakor je najbolj urgentno, da vlada uredi stanje v zdravstvu, ki je pod to vlado prav zaradi pomanjkanja vizije in reformnega načrta razpadlo," meni Jože P. Damijan. Zagotovitev dostopa do osebnega zdravnika in skrajšanje čakalnih dob na posege bi morala biti prva prioriteta te vlade, meni Damijan, "ker je življenjskega pomena za prebivalce te države."

Na področju zdravstva je aktualna koalicija uresničila predvolilno napoved o ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja z začetkom letošnjega leta in prenosom teh zavarovanj iz zasebnih zavarovalnic na ZZZS.

Davčna reforma odslej za zaprtimi vrati

Vlada je v mandat stopila tudi z ambicioznimi načrti za davčno reformo. "V naslednjem letu se bomo dotaknili vseh področij davkov. To bo paket, kakršnega ni sprejela še nobena vlada doslej," je v intervjuju za Bloomberg Adria TV oktobra 2022 povedal finančni minister Klemen Boštjančič.

Med drugim naj bi na novo obdavčili nepremičnine, kar je napovedal tudi direktor Furs Peter Grum. "Leto bo 2023 vsekakor zaznamovala priprava obsežnejše prenove davčnega sistema," je povedal Grum za Bloomberg Adria. Vendar je predsednik vlade Golob aprila lani v državnem zboru presenetil z izjavo, da davčne reforme "v takšni obliki, kot je bila predstavljena", ne bo.

Minister za finance Klemen Boštjančič pa je prejšnji teden ob obisku misije Mednarodnega denarnega sklada v Sloveniji povedal, da je vlada spremenila taktiko in zdaj reforme pripravljajo za zaprtimi vrati. Med drugim naj bi ustanovili tudi strateški svet za davke. 

Za pokojninsko reformo bo zmanjkalo časa

Med napovedanimi reformami je zastala tudi pokojninska reforma, ki jo mora država uveljaviti do začetka naslednjega leta zaradi dogovora z EU o pridobitvi denarja iz sklada za obnovo in okrevanje po pandemiji. Kot smo poročali, poznavalci menijo, da sprejem kakšne obsežnejše reforme zaradi pomanjkanja časa in zahtevnih pogajanj z javnim sektorjem ni verjeten.

Črt Piksi

Zdravstvena, davčna in pokojninska reforma, pa tudi reforma trga dela in plačnega sistema so pomembne, pravi glavni izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije Mitja Gorenšček. "Reforme so potrebne in med seboj povezane, predvsem zaradi izzivov starajoče družbe in slabšanja razmerja med delovno aktivnimi in upokojenci ter podaljševanja življenjske dobe, kot tudi zaradi ohranjanja konkurenčnosti slovenskega gospodarstva," je v odgovoru zapisal Gorenšček.

Gospodarstveniki zaradi napovedanih dvigov prispevnih stopenj na pokojninskem in zdravstvenem področju pričakujejo razbremenitev stroškov dela na drugih postavkah, predvsem pri dohodnini, in z uvedbo razvojne kapice, so še odgovorili iz GZS.

Stavkajo tudi na upravnih enotah

Ob zdravnikih trenutno višje plače zahtevajo še tožilci in sodniki, ki sicer ne stavkajo, ampak organizirajo protestne zbore in napovedujejo tožbe proti državi. Ustavno sodišče je namreč junija odločilo, da so plače sodnikov prenizke, zakonodajalcu pa naložilo, da neustavnost odpravi do 3. januarja, kar pa se ni zgodilo. Sodniki zase predlagajo začasni dodatek v višini 1.071 evrov bruto.

Ministri odidejo, preden dosežejo dogovor

Zaradi nizkih plač in slabih delovnih razmer stavkajo tudi zaposleni na upravnih enotah. Po tridnevni stavki prejšnji teden so stavko začasno zamrznili, saj pogajanja potekajo.

Dodatno težavo pri dosegu sporazuma stavkajočih z vlado predstavljajo tudi odstopi ministrov. Zaradi afere z razpisom za nevladne organizacije je odstopila sogovornica sindikatov javnega sektorja, ministrica javno upravo Sanja Ajanović Hovnik. Odstopil je tudi zdravstveni minister Danijel Bešič Loredan, ki bi moral izpeljati zdravstveno reformo. Odstopno izjavo pa je dala tudi ministrica za pravosodje Dominiki Švarc Pipan, ki se pogaja s sodniki in tožilci.