Vlada z novo strategijo skrajševanja čakalnih vrst: Na kaj se čaka najdlje?

Z začetkom avgusta je v veljavo stopila nova uredba, namenjena skrajševanju čakalnih vrst v zdravstvu. Če je od septembra lani veljalo, da je država plačala vse storitve nad obsegom programa, dogovorjenim z ZZZS, je zdaj to omejila. Po le nekaj mesecih se je namreč izkazalo, da interventni zakon ni prinesel želenih rezultatov, saj so se čakalne dobe pravzaprav podaljšale. Zato je bil zakon nedavno noveliran.

Kot je pred nekaj več kot mesecem dni v državnem zboru priznal premier Robert Golob, je ob sprejemanju interventnega zakona nedopustno dolgo čakalo manj ljudi kot zdaj. Poudaril je, da se je povečalo število napotnic z višjimi stopnjami nujnosti, zato se je tudi povečalo število tistih, ki čakajo nedopustno dolgo.

V "ponesrečenem" poskusu skrajševanja čakalnih dob so namreč ugotovili, da so javni zavodi in koncesionarji nad programom izvajali predvsem manj zahtevne storitve, ki za bolnike niso bile najbolj nujne. Po oceni vladajoče stranke Gibanje Svoboda je bilo sicer 35 tisoč dodatno opravljenih storitev vendarle pozitiven rezultat, je pa razpoložljiva sredstva treba usmeriti v tiste storitve, ki so za bolnike najbolj nujne.

Nova pravila

Nova pravila določajo, da bo plačilo po realizaciji nad dogovorjenim standardom veljalo le za tiste storitve, pri katerih število nedopustno dolgo čakajočih presega 1500 oseb. Teh je po zadnjih podatkih 29, seznam storitev, pri katerih bo plačano delo nad dogovorjenim obsegom, pa se bo spreminjal vsak mesec. Plačilo po realizaciji bo zagotovljeno izvajalcem zdravstvene dejavnosti v mreži javne zdravstvene službe, ne pa več tudi zasebnikom, kot je bilo to pred spremembo interventnega zakona.

Kako uresničljivo pa je hitro zmanjšanje čakalnih dob? Kot v zadnjem poročilu o čakalni dobah navaja Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), za 14 od 29 storitev termin ponuja le en sam izvajalec, ki pa ima čakalno dobo daljšo od dopustne meje.

NIJZ sicer poročila objavlja (precej) neredno, na njihovi spletni strani so za lani objavljena le za oktober in november, prvo naslednje je za letošnji maj.

Na kateri pregled se čaka najdlje?

Stvari se lahko zapletejo, še preden lahko sploh razmišljate o posegu, saj se v nekaterih meseci lahko več let čaka tudi že na prvi na pregled.  Povprečna čakalna doba vseh prvih prostih terminov za revmatološki pregled v preteklem mesecu znaša 921 dni. Najkrajša čakalna doba na prvi prosti termin je bila 582 dni, najdaljša pa kar 1355 dni.

Dolge so tudi čakalne dobe na prvi nevrološki in dermatološki pregled, čeprav nekoliko krajše kot za revmatološki. Izstopa predvsem razlika med najkrajšo in najdaljšo čakalno dobo, ki je lahko daljša od leta.

Največ jih čaka na ultrazvok vratnih žil

Podatki kažejo, da je več čakajočih za izbrane storitve vpisanih v čakalni seznam s stopnjo nujnosti 'redno', medtem ko je pri stopnji 'hitro' vpisanih manj oseb. Najmanj čakajočih najdemo pri novi stopnji nujnosti 'zelo hitro', kjer na naboru 379 vrst terapevtsko-diagnostičnih storitev čaka 11,7 odstotka od skupnega števila vseh čakajočih pri vseh stopnjah nujnosti skupaj.

Največ čakajočih je za ultrazvok vratnih žil (17.001), elektromiografijo (10.328) in operacijo sive mrene (9.828 oseb).

V zadnjem mesecu se je po zbranih podatkih sistema eNaročanje skupno število vseh čakajočih na prvi pregled najbolj povečalo pri oromaksilofacialnem prvem pregledu, kjer pri vseh treh stopnjah nujnosti čaka 586 oseb več kot v začetku junija. Po drugi strani se je skupno število čakajočih najbolj zmanjšalo pri okulističnem prvem pregledu za očala, kjer podatki kažejo, da trenutno čaka 292 oseb manj kot v enakem obdobju predhodnega meseca.

Poseg, za katerega se v povprečju najdlje čaka, je funkcionalna estetska operacija nosu v splošni anesteziji – za to boste čakali dobre štiri leta. Sledijo operacija hrbtenice in operacije na ščitnici in obščitnici.

Poleg čakanja težave tudi pri komunikaciji

Na nedopustno dolge čakalne dobe že dlje časa opozarja tudi varuh človekovih pravic Peter Svetina. Iz njegovega kabineta so za Bloomberg Adria sporočili, da so dolge čakalne dobe zgolj posledica številnih dolga leta neurejenih sistemskih težav, ki pa najbolj prizadenejo paciente. Med najbolj perečimi temami na področju zdravstvenega varstva so vsekakor skrb za duševno zdravje družbe, zlasti otrok, dostopnost do zdravstvenih storitev, neustrezna komunikacija ter pomanjkanje strokovnjakov, posebno osebnih zdravnikov, pedopsihiatrov, psihologov in drugih.

Varuh človekovih pravic že leta opaža povečane čakalne dobe pri dostopu do fizioterapevtskih storitev. Pereče pa so tudi pri dostopu do zobozdravstvenih storitev pod splošno anestezijo za osebe s posebnimi potrebami. Te osebe, predvsem otroci, z zobozdravniki običajno ne sodelujejo, so prestrašeni, nemirni in vznemirjeni, zato je zobozdravstvena oskrba v tovrstnih primerih možna le z uporabo splošne anestezije.

Poleg omenjenih zaznavajo tudi dolge čakalne dobe na ortodontsko obravnavo, dodatne zaplete pa nemalokrat povzroča tudi neustrezna komunikacija. Zapleta pa se tudi z dosegljivostjo tistih, ki naj bi storitve ponujali, kar je obdobje pandemije še poslabšalo.

 

 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar