Odstop francoske vlade na čelu s premierko Borne

Danes je v skladu z načrti francoskega predsednika Emmanuela Macrona o prestrukturiranju vlade odstopila premierka Elisabeth Borne, ki je vlado vodila manj kot dve leti. Njen odstop sledi večtedenskim napetostim v zvezi s spornim zakonom o priseljevanju, navaja Bloomberg.

V izjavi predsednikovega urada je navedeno, da bo Bornova še naprej vodila vlado, dokler ne bo imenovan njen naslednik. Francoski mediji so poročali, da se med možnimi kandidati najpogosteje omenja 34-letnega ministra za izobraževanje Gabriela Attala.

Macron se je Bornovi zahvalil za njeno delo in službo v objavi na družbenem omrežju X. Izpostavil je "njeno delo v službi naroda, ki je bilo zgledno vsak dan". Naslednika naj ne bi imenoval pred torkovim jutrom, je poročala agencija France-Presse.

 

 

V pismu svojemu šefu, ki ga navaja agencija AFP, je Borneova dejala, da ji je predsednik povedal, da jo želi zamenjati. Poudarila je, da si mora vlada še naprej prizadevati za reforme.

Nekdanja ministrica za delo, okolje in promet, ki je bila znana kot tehnokratka, je bila šele druga ženska na tem položaju v Franciji. Imenovana je bila leta 2022, kmalu po Macronovi ponovni izvolitvi na podlagi reformnih obljub.

Potem ko je Macron leta 2022 izgubil absolutno večino, je le s težavo sestavila koalicijo za sprejemanje zakonodaje v narodni skupščini, lani pa se je morala za sprejetje nepriljubljene pokojninske reforme zateči k uporabi ustavne določbe.

V zadnjem obdobju pa je za razkol v Macronovi stranki Preporod poskrbel predlog zakona o priseljevanju. Do rekonstrukcije vladnega vrha prihaja le nekaj tednov po tem, ko so poslanci potrdili zakon o priseljevanju, ki je bil sprejet z glasovi konservativcev, kar je poglobilo razkol v Macronovi stranki. Nova zakonodaja je spodbudila odstop ministra za zdravje in podžgala jezo med predsednikovimi podporniki na levem političnem polu.

Macron in Borne sta se spoprijemala tudi z neprepričljivo javnomnenjsko podporo. Glede na anketo, ki jo je ta mesec objavil časnik Les Echos, je Borne zaupalo le 23 odstotkov vprašanih, medtem ko je Macronu zaupalo 27 odstotkov vprašanih.