Proračunske zagate majejo nemško koalicijo; bo žrtvovana fiskalna zavora?

Potem ko je nemško ustavno sodišče pred nedavnim odločilo, da država ne sme preusmeriti sredstev iz evropskih skladov za zeleni energetski prehod, po Berlinu pa je kasneje z opozorili o smotrni porabi javnofinančnih sredstev udarila še Bundesbank, so se znotraj vladajoče koalicije pojavila glasna razhajanja.

V času usihanja nemške gospodarske aktivnosti (‒0,1 odstotka BDP) in znatne inflacije (nazadnje pri 3,8 odstotka), ki je v državi resda pod evropskih povprečjem, mora Nemčija oblikovati vzdržen proračun. Živopisna vladna koalicija mora namreč v karseda kratkem času zapolniti 60 milijard evrov vredno proračunsko vrzel, potem ko je sodišče blokiralo prenos neporabljenih sredstev iz skladov za popandemično okrevanje za zelene pobude in podporo industriji.

Časa ni veliko, saj mora Berlin predlog proračuna v kratkem poslati v Bruselj, kjer ga bodo kasneje preučili in ocenili še uradniki Sveta EU.

Proračunske razprtije majejo vlado

Nič čudnega, poroča Bloomberg, da zagate krhajo doslej zgledne odnose med koalicijskimi partnerji. Levosredinski socialdemokrati kanclerja Olafa Scholza, liberalni demokrati finančnega ministra Christiana Lindnerja in stranka Zelenih se namreč ne morejo poenotiti glede izhodnega načrta, s katerim bi Nemčiji zagotovili nadaljnjo in vzdržno porabo proračunskih sredstev, gospodarstvu pa na drugi strani z razbremenitvami omogočili, da ponovno zadiha.  

 

 

Razhajanja naj bi se ob koncu tedna stopnjevala do vrelišča, zaradi česar naj bi bila pod vprašajem celo sposobnost koalicije za vladanje. Vse skupaj, tako Bloomberg, vzbuja resne pomisleke v zvezi z gospodarskim okrevanjem 'evropskega motorja' in sproža govorice, da bi koalicija lahko razpadla.

Scholz poskuša s pogajanji za zaprtimi vrati uskladiti različne poglede in tako konsenzualno pripraviti smotrno strategijo, s katero bi lahko rešili poglabljajočo proračunsko krizo. Vložki zanj ne bi mogli biti večji, saj bo od tega odvisno gospodarsko okrevanje države, prek nje pa tudi večine stare celine, ki je v veliki meri izvozno vezana na nemško gospodarstvo.

Posledično bo rezultat dogovorov s političnimi partnerji določil drugo polovico njegovega kanclerskega mandata, predvsem pa bo od tega odvisno tudi, ali bo Scholz v nadaljevanju sploh imel še kakšne omembe vredne možnosti, da ostane na oblasti tudi po letu 2025, ko so na vrsti zvezne volitve.

 

 

Začasni odlog tako imenovane dolžniške zavore?

Za pesimizem je že v četrtek poskrbel minister za gospodarstvo in podpredsednik vlade Robert Habeck, ki je na novinarski konferenci stranke Zelenih napovedal, da bo država po odločitvi sodišča najverjetneje prisiljena v globoke izdatkovne reze pri socialnih in infrastrukturnih programih.

"Postali smo talci FDP (Freie Demokratische Partei)," je o svojih liberalno-demokratskih vladnih partnerjih dejal Klemens Griesehop, poslanec Zelenih iz Bremna, in njihovo politiko označil za "neoliberalno agendo". Griesehop je dodatno prilil olje na ogenj medvladnih razhajanj, ko je zastavil retorično vprašanje, češ kako naj stranka Zelenih še naprej tvori koalicijo, ne da bi pri tem izdala svojih idealov.

V svojem govoru, ki so ga nemški mediji opisali kot čustveno nabitega, je ostro napadel tako imenovano dolžniško zavoro, kakor se imenuje ustavna omejitev zadolževanja države, ki je projekt vladajočih liberalcev, prigovarja pa mu tudi opozicija.

 

 

"Z dolžniško zavoro smo si prostovoljno zvezali roke za hrbtom, medtem ko se podajamo v boksarski dvoboj," je bil na srečanju stranke oster in obenem slikovit Habeck.

Njegova kritika, še bolj pa brezizhodnost položaja, je ob koncu tedna privedla do zelo verjetne odločitve o začasnem odlogu dolžniške zavore. Ta bi namreč vladi omogočila, da kljub odločitvi sodišč in svarilom centralne banke poveča zadolževanje. Finančni minister Lindner naj bi tako še ta teden (po nekaterih informacijah pa morda še danes) po posvetovanju s kanclerjem in podkanclerjem Habeckom predstavil preoblikovani predlog proračuna, ki vključuje omenjeno fiskalno sproščanje.

Strmoglavljenje javnomnenjske podpore

Razmere zaostruje tudi padanje podpore stranki, saj je v nedeljo objavljena javnomnenjska raziskava pokazala, da je priljubljenost Zelenih med volivci padla na najnižjo raven v več kot petih letih. Zanje bi v primeru volitev glasovalo samo še 12 odstotkov volilnega telesa. Nič bolje se po poročanju časopisa Bild am Sonntag ni odrezala vladna koalicija, čigar delo ne odobrava kar 73 odstotkov vprašanih.

V komentarju rezultatov javnega mnenja so zapisali, da trenutno ni videti, da bi SPD ali Zeleni lahko oblikovali vlado po volitvah leta 2025.

Kancler Scholz medtem poskuša pomiriti javnost z zagotovili, da delovanje zvezne vlade ni ogroženo. V petek je v zvezi s tem obljubil, da bo proračun za leto 2024 dokončan do konca letošnjega leta.

 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar