Upad potrošnje nemških gospodinjstev je v tretjem četrtletju povzročil krčenje največjega evropskega gospodarstva. Novi podatki so potrdili preliminarne ocene, da se je bruto domači proizvod (BDP) v treh mesecih do septembra zmanjšal za 0,1 odstotka, je poročal statistični urad Destatis.
Potrošniška poraba se je glede na prejšnje četrtletje zmanjšala za 0,3 odstotka, državni izdatki pa so se povečali. Kljub temu nemška centralna banka Bundesbank ocenjuje, da bi Nemčija lahko znova zapadla v tehnično recesijo. Nemčija je tudi edino večje gospodarstvo, za katerega Mednarodni denarni sklad (MDS) napoveduje, da se bo letos skrčilo.
Visoke cene energije in šibka svetovna rast še naprej predstavljata velike ovire za nemški proizvodni sektor. Več velikih industrijskih podjetij je začelo zniževati stroške, proizvajalec kemikalij BASF pa načrtuje zmanjšanje naložb za skoraj 15 odstotkov v naslednjih štirih letih, poroča Bloomberg.
Preberi še
Nemčija tone v politično in gospodarsko krizo, Italija pa cveti
Medtem ko koalicijo Olafa Scholza pretresa kriza, italijanska premierka Giorgia Meloni rešuje Italijo.
22.11.2023
Nemčija obstala v proračunski krizi
60 milijard presežnih proračunskih sredstev država ne sme porabiti za financiranje podnebnih ukrepov.
21.11.2023
Bundesbank žuga vladi: Razmislite o nadaljnjem razvoju Nemčije!
Sodni veji oblasti pritrdila tudi centralna banka: 'Fiskalna pravila neobhodna.'
20.11.2023
Študija iz Nemčije: Lastništvo nepremičnine dražje od najemanja
Obrestne mere na stanovanjska posojila bi morale upasti na 1,78 odstotka, najemnine pa zrasti, so ugotovili.
17.11.2023
Poslovne raziskave, objavljene v četrtek, so poudarile "precejšnjo šibkost" v zasebnem sektorju, čeprav olajšanje pogojev kaže na vrnitev rasti v naslednjem letu. Visoke obrestne mere še naprej močno vplivajo tudi na povpraševanje, pri čemer celoten vpliv na gospodarstvo šele prihaja.
Kljub dramatični upočasnitvi inflacije na 2,9 odstotka oktobra, po podatkih Evropske centralne banke (ECB), prav kmalu ne gre pričakovati olajšanja monetarne politike. "Čeprav napovedi kažejo, da bi lahko evrsko gospodarstvo uživalo v mehkem pristanku, ostaja pa verjeten tudi scenarij recesija," menijo na ECB. Še več, celo guverner Bundesbank Joachim Nagel napoveduje, da bo morda potrebno še eno zvišanje obrestnih mer, da se rast potrošniških cen vrne na dvoodstoten cilj.
Poslovna klima raste tretji zaporedni mesec
Razpoloženje med nemškimi podjetji se je nekoliko izboljšalo. Indeks poslovne klime, ki ga izračunava inštitut Ifo, se je novembra povzpel na 87,3 točke, medtem ko je oktobra znašal 86,9 točke. To je že tretje zaporedno zvišanje. Podjetja ocenjujejo svoj trenutni poslovni položaj kot nekoliko boljši. Tudi pričakovanja za prihodnje mesece so bila manj pesimistična. Nemško gospodarstvo se stabilizira, čeprav se razpoleženje popravlja zelo počasi.
V predelovalnih dejavnostih se je indeks poslovne klime izrazito zvišal. Podjetja so bila s tekočim poslovanjem bolj zadovoljna. Opazno se je zmanjšal tudi njihov skepticizem do prihodnjih mesecev, predvsem v številnih energetsko intenzivnih panogah. Kljub temu podjetja še vedno poročajo o pomanjkanju novih naročil.
V storitvenem sektorju se je poslovna klima nekoliko poslabšala. Ponudniki storitev so trenutno stanje ocenili kot nekoliko slabše. Nekoliko navzdol so prilagodili tudi svoja pričakovanja. Kljub temu turistična podjetja ostajajo zelo zadovoljna, medtem ko se je razpoloženje v gostinstvu izboljšalo.
V trgovini se je indeks močno zvišal. Kazalniki trenutnega stanja in pričakovanj so poskočili višje. To je še posebej očitno pri veleprodaji. Nasprotno pa imajo trgovci na drobno precej nizka pričakovanja glede svojega božičnega posla.
V gradbeništvu se je indeks poslovne klime zvišal. Podjetja so svoje trenutno poslovanje ocenila kot nekoliko boljše. Enako velja za njihova pričakovanja. Kljub temu razpoloženje v gradbeništvu na splošno ostaja izjemno negativno.
Vgostinskem sektorju se širi grožnja stečajev
V gostinstvu narašča število podjetij, ki jim grozi stečaj. Sredi novembra po analizi ponudnika poslovnih informacijskih storitev Crif več kot 15 tisoč restavracij, pubov, okrepčevalnic in kavarn v Nemčiji predstavlja tveganje za plačilno nesposobnost, je poročal Der Spiegel.
Gre za 12,6 odstotka od skoraj 120 tisoč analiziranih podjetij. Januarja 2020 – pred pandemijo korone – je bilo število gostinskih obratov, ki jim grozi plačilna nesposobnost, 12.662 ali v deležu 10,7 odstotka.
Zaradi vrnitve na normalno stopnjo DDV panožni opazovalci pričakujejo nove bankrote: znižanje DDV na hrano z 19 na sedem odstotkov bo veljalo le še do začetka leta 2024. Poleg tega rastoče cene energentov in hrane ter velika kadrovska stiska že mesece bremenijo gostinsko panogo. Tudi Združenje hotelov in restavracij Dehoga je prejšnji teden opozorilo, da bi lahko zvišanje davka vodilo v stečaj 12 tisoč podjetij.
Za leto 2023 Crif trenutno napoveduje 1600 stečajev v gostinstvu, kar je 36,5 odstotka več kot v letu 2022. Nemško gostinstvo si še vedno ni povsem opomoglo od koronske krize. Septembra so gostinci dosegle cenovno prilagojeno prodajo, ki je še vedno za 12,6 odstotka pod ravnjo iz septembra 2019, je sporočil zvezni statistični urad.
Dopolnjeno s podatkom o poslovni klimi.