Predlog proračuna za 2025 čez odbor za finance v nespremenjeni obliki

Danes je bil na odboru za proračun obravnavan predlog proračuna za leto 2025, ki so ga do konca minulega tedna s svojimi predlogi dopolnjevali poslanci in poslanske skupine. Kot je na seji ponovil finančni minister Klemen Boštjančič, predlog določa za 2,5 odstotka nižje odhodke kot leto prej, prihodki naj bi se v primerjavi z 2024 okrepili za štiri odstotke. Odbor je sicer danes zavrnil vse predloge opozicije za prerazporeditev sredstev.

Člani odbora so se posvetili le predlogu razreza proračuna za leto 2025, saj se rok za vlaganje dopolnil k predlogu rebalansa za proračun za 2024 še ni iztekel. Državni zbor (DZ) pa naj bi nato oba predloga proračunov - za leti potrjeval na redni novembrski seji, ki se začne 20. novembra.

Premierovi očitki o 'izsiljevalskem varčevanju' resorjev

Sprejemanje proračuna je sicer vselej zelo kočljiva politična tema, v trenutkih, ko se vlada znajde pod določenimi pritiski javnosti, usihanjem javnomnenjske podpore in odhodi ministrov, pa še toliko bolj. Nervozo v vladnih vrstah je tokrat simbolizirala polemika med predsednikom vlade Robertom Golobom in njegovim podpredsednikom, poslancem stranke Levica, Lukom Mesecem.

Med obravnavo predloga v parlamentu si je Golob v odgovoru na poslansko vprašanje poslanca Levice glede zamrznitve socialnih transferjev privoščil Mesca, ki mu je očital varčevanje, kjer ljudi najbolj boli. Premierove kritike so bili deležni tudi drugi ministri, ki si po njegovem s tovrstnim izsiljevanjem poskušajo zagotoviti več sredstev za svoje resorje. V še enem izmed zanj zdaj že značilnih samovoljnih potez je najavil povišanje tobačnih trošarin, s čimer naj bi tistim, ki so dobili najmanj, zagotovil večji kos proračunske pogače. Čeprav je v zakonu o izvrševanju proračuna zapisano, da se socialni transferji ne bodo usklajevali.

Sloveniji se v 2024 obeta 2,2 milijarde deficita

Kakorkoli že, državni zbor bo po obravnavi na odboru gradivo vrnil v obravnavo vladi, ki se bo najpozneje do konca novembrskih praznikov opredelila do vloženih dopolnil ter na podlagi teh opredelitev in zadnjih analiz gospodarskih gibanj pripravila dopolnjen predlog proračuna.

Poslanci so na izredni seji z obema predlogoma seznanili v začetku oktobra, ko sta jim jih predstavila premier in njegove finančni minister Klemen Boštjančič. Oba sta kot glavno prioriteto v prihodnjem obdobju izpostavila financiranje ukrepov za sanacijo škode, ki jo je povzročila avgustovska kataklizmična povodenj. Pred nedavnim smo iz ust ministra za kohezijo in regionalni razvoj Aleksandra Jevška slišali najnovejšo oceno škode, ki je narasla na vrtoglavih 9,9 milijarde evrov.

"Čeprav imamo opravka z res izrednimi razmerami, se ne zaustavlja del proračuna, ki je namenjen krepitvi gospodarstva in infrastrukture. Prav zato verjamem, da bomo iz te krize kot družba izšli močnejši," je ob predstavitvi optimistično pristavil premier, ki je tudi povedal, da ga ob tem navdaja zmerni optimizem, saj da čeprav proračun "nastaja v izjemno težkih okoliščinah, bo takšen, da bo za Slovenijo dober."

Visoki stroški škode so tudi glavni razlog, da je proračunski primanjkljaj za prihodnje leto narasel na 2,2 milijarde evrov ali 3,3 odstotka BDP. Kasneje naj bi se deficit sicer znižal na 1,3 milijarde evrov oziroma 1,8 odstotka BDP. Spomnimo še, da bodo prihodnje leto v evrskem območju znova začela veljati fiskalna pravila.

V predlogih obeh proračunov bodo za odpravo posledic ujme poleg sredstev iz državnega proračuna na voljo tudi sredstva iz mehanizma za okrevanje in odpornost evropske kohezijske politike za obdobje 2021–2027.

*Dopolnjeno z dodatnimi informacijami v 1. in 2. odstavku.