Evropa skuša poenotiti stališče do bližnjevzhodne krize; pri fiskali neuspešni

Danes je okviru videokonference potekal izredni vrh EU, ki ga je sklical predsednik Evropskega sveta Charles Michel zaradi dogodkov na Bližnjem vzhodu. Vojne med Izraelom in Hamasom, ki sicer še ni prešla v naslednjo fazo in bo po vsej verjetnosti vključevala kopensko ofenzivo izraelskih oboroženih sil IDF, ima posledice tudi za Evropo.

Kot smo na straneh Bloomberg Adria že poročali so trenutno posledice konflikta za svet omejene na surovinske oziroma energetske trge, predvsem zaradi strahu pred razširitvijo konflikta v države v regiji, ki so bogate z nafto. Vseeno pa spopad med arabskim in judovskim svetom razdvaja tudi evropsko politično sceno, saj so prejšnji teden nekatere države pozvale k prekinitvi izdajanja evropske pomoči Palestini in podpori Izraelu, drugi pa k obsodbi brutalnega, a upravičenega, izraelskega odgovora na nepojmljivo zverinski morilski pohod Hamasovih teroristov, v katerem je umrlo največ Judov od holokavsta.

Michel je po koncu vrha dejal, da je treba ljudem na vojnem območju zagotoviti dostop do vode in medicinske pomoči, po drugi strani pa nemudoma izpustiti vse talce. "Braniti moramo mir, mednarodno in humanitarno pravo, povsod po svetu, ves čas," je dejal. Zagotovil je, da EU ostaja zavezana principu humanitarnosti. "Napad na civilno infrastrukturo ni v skladu z načeli humanitarnega prava," je odogovril na vprašanje o napadu na bolnišnico v Gazi, v katerem naj bi umrlo več sto ljudi.

 

Von der Leyen po kritikah omehčala stališče

Voditelji članic EU so v izjavi, objavljeni v nedeljo, le nekoliko poenotili stališča in pričakovano ostro obsodili napad palestinskega oboroženega gibanja Hamas na Izrael ter izpostavili pravico Izraela do obrambe. Hkrati so poudarili pomen zaščite vseh civilistov v skladu z mednarodnim humanitarnim pravom ter Hamas pozvali k takojšnji izpustitvi vseh talcev brez pogojevanja.

Bloomberg Voditelji članic EU so v izjavi, objavljeni v nedeljo, le nekoliko poenotili stališča in pričakovano ostro obsodili napad palestinskega oboroženega gibanja Hamas na Izrael ter izpostavili pravico Izraela do obrambe.

 

Vseeno pa se je predvsem na predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen vsul plaz kritik, potem ko je prva dama evropskega projekta v času petkovega obiska v Izraelu izrazila brezpogojno podporo Tel Avivu, izraelskega premiera Benjamina Netanjahuja pa ni pozvala k spoštovanju mednarodnega humanitarnega prava. Tega ni storila kljub temu, tako njeni kritiki, da je Izrael v silovitem odgovoru na Hamasov teror na območje Gaze doslej odvrgel in izstrelil takšno tonažo raket in granat (okoli 6 tisoč ton), kot so jih Američani v enem letu v okupaciji Afganistana.  

Vodja evropske diplomacije Josep Borrell je po razprtijah med stališči članic do palestinske pomoči minuli teden le dejal, da je Izrael v odgovoru z bombardiranjem in blokado enklave morda prestopil mejo dovoljenega oziroma mednarodnega prava. Kasneje pa je svojo neomajno podporo Izraelu nekoliko omilila tudi von der Leyen, ko je napovedala, da bo EU povečala humanitarno pomoč Palestini na 75 milijonov evrov, Tel Aviv pa pozvala k spoštovanju  mednarodnih pravnih norm.

Današnji vrh naj bi tako poenotil odgovor oziroma stališče povezave do tega večplastnega vprašanja, ki zaradi svoje dolge in zapletene zgodovine sproža tako različne odzive tudi znotraj EU. Predvidoma naj bi voditelji 27 držav članic poleg enotnega stališča določili tudi enoten način ukrepanja. Po neuradnih napovedih iz Bruslja je moč razbrati, da si bo EU prizadevala predvsem za zagotavljanje humanitarne pomoči in preprečevanje prelivanja trenj v širšo regijo.

Nič bližje dogovoru o fiskalnih pravilih

Poleg vrha EU pa sta se v Luksemburgu zvrstili tudi zasedanji finančnih ministrov EU in ministrov pristojnih za energetiko. Na prvem je bila osrednja tema  fiskala, saj je špansko predsedstvo predstavilo kompromisni predlog reforme javnofinančnih pravil unije. Cilj je, da bi nova pravila začela veljati z začetkom prihodnjega leta, ko se izteče možnost odstopanja od trenutno veljavnih pravil.

Francija in Nemčija tudi po srečanju ostajata na nasprotnih bregovih glede načrta EU za temeljito prenovo pravil o državni porabi – po poročanju Politica je tako še dolga pot do dogovora na ravni celotne unije. Srečanje se je namreč končalo brez znakov izhoda iz pat pozicije.

Čeprav obstaja soglasje o splošnem orisu reforme, pa dogovora o tem, kako jo speljati, ni. Na sestanku za zaprtimi vrati so finančni ministri dali duška. Nemec Christian Lindner je izrazil nezadovoljstvo nad dejstvom, da njegove zahteve niso bile odražene v predlaganem kompromisnem besedilu španskega predsedstva, so pa bile upoštevane italijanske zahteve. Španska finančna ministrica Nadia Calviño, ki je vodila srečanje, je po besedah dveh diplomatov EU, ki sta bila seznanjena s pogovori, na to odgovorila s smehom.

Ravno včeraj smo poročali o oceni proračunskih dokumentov za prihodnji dve leti, ki jih je objavil Fiskalni svet. Slednji je v svoji oceni navedel, da so pričakovanja na odhodkovni strani za leto 2023 precenjena in tako niso ustrezna osnova za oceno dinamike javnofinančnih agregatov v projekcijah predlogov proračunov za prihodnji dve leti. ''Zaradi precenjene ocene za letos ocenjujemo, da bo predvideni primanjkljaj državnega proračuna za prihodnje leto vsaj podoben kot letos oziroma nekoliko večji,'' so bili pesimistični.

Dodali so, da iz proračunskih dokumentov izhaja, da naj bi fiskalna politika tudi v obdobju projekcij delovala spodbujevalno, kar ocenjujejo kot neustrezno. Hkrati pa ne zagotavlja spoštovanja fiskalnih pravil in je tudi v nasprotju z zaostreno evropsko denarno politiko.

Dogovor glede reforme energetskega trga

Na drugem srečanju pa so energetski ministri dosegli dogovor o predlogu reforme evropskega trga elektrike, potem ko sta Nemčija in Francija razrešili gordijski vozel pri vprašanju, kako obravnavati jedrsko energijo. To pomeni, da lahko države članice zdaj začnejo pogovore z Evropskim parlamentom o končni obliki dogovora. Dogovor so podprle vse države, razen Madžarske.

Bloomberg

Sporazum je bil sklenjen, ko je Nemčija podprla kompromis, ki Franciji dovoljuje zagotavljanje subvencij za podaljšanje življenjske dobe obstoječih jedrskih reaktorjev, vendar z omejitvami, da bi preprečili nepošteno prednost domači industriji. "Gre za kompromis, ki vzpostavlja ravnovesje in zagotoviti moramo, da se ga držimo," je po poročanju Bloomberga dejala Agnes Pannier-Runacher, francoska ministrica za energetski prehod.

Kompromis, ki ga je dosegla Španija, ki predseduje EU, omogoča nadaljnjo državno podporo obstoječim jedrskim objektom z uporabo t. i. pogodb za razliko. Gre za pogodbe, pri katerih sta določeni zgornja in spodnja cena. Če bi bila tržna cena nad zgornjo, potem bi država od proizvajalca pobrala presežek, če bi bila nižja, pa bi morala država proizvajalcu kriti razliko.

 

*V drugi polovici dopolnjeno z odprtimi vprašanji s srečanja finančnih ministrov ter s sklepi srečanja ministrov, pristojnih za energetiko.

S pomočjo Janje Zalar.

 

 

 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar