Kaj vse bi vlada štela v osnovo za obračun solidarnostnega prispevka?

"Po prvi oceni naj bi bilo neposrednih škod med štirimi in petimi milijardami evrov. Recimo, da jih je za 4,7 milijarde evrov po zadnji oceni, medtem ko za odpravo, učinkovito odpravo vse škode zaenkrat planiramo med 6,7 in sedem milijard evrov v naslednjih petih letih," je na izredni seji državnega zbora povedal premier Robert Golob. Na seji poslanci sprejemajo interventni zakon za pomoč po poplavah, ki pa je na seji odbora za infrastrukturo, okolje in prostor dobil mnogo dopolnil.

Med drugim tudi glede osnove za obvezni solidarnostni prispevek, kamor bi všteli tudi dohodke iz kapitala in oddajanja v najem. Prav tako bi koalicija dodatno vključila del plačila za poslovno uspešnost, ki se sicer ne všteva v davčno osnovo za dohodnino. Solidarnostni prispevek bi za zaposlene oziroma tiste, ki so zavezanci za dohodnino, znašal približno 0,3 odstotka dohodnine, medtem ko bodo podjetja plačala 0,8 odstotka davka na dobiček.

Solidarnostni prispevek bodo morali plačati tisti zaposleni, ki se ne bodo odločili za delovno soboto oziroma te ni mogoče organizirati. Po vladnem predlogu bi lahko delodajalci v soglasju z delavci organizirali dve tako imenovani solidarnostni delovni soboti (eno letos in eno prihodnje leto), na ta dan pa bi se odpovedali zaslužku: delavec neto plači, delodajalec pa bi prispeval enak znesek.

Kot solidarnostna delovna sobota se šteje tudi kak drug dan, če je delovni proces pri delodajalcu oblikovan tako, da redno delo poteka tudi v soboto. Ne glede na zakon, ki ureja delovna razmerja, lahko delavec na podlagi predhodnega pisnega soglasja opravlja delo na solidarnostno delovno soboto prek polnega oziroma dogovorjenega delovnega časa, so zapisali v dopolnitvi predloga.

Mesec: Iz pasivnih prihodkov na leto 80 milijonov evrov

Koordinator Levice Luka Mesec je novinarjem med izredno sejo povedal, da je solidarnostni prispevek koalicijsko usklajen. "Sprejeli smo pobudo desnice in gospodarskih zbornic, ki so kritizirale uvedeni prosti dan. Zdaj so sicer ravno pobudniki kritični. Solidarnostni prispevek bomo plačali ob plačilu dohodnine," je povedal Mesec.

Po njegovih besedah v solidarnostni sklad ne bodo dajali samo tisti, ki delajo, ampak tudi vsi, ki živijo od pasivnih prihodkov. "Samo prispevek iz naslova pasivnih prihodkov bi se na letni ravni v sklad steklo 80 milijonov evrov. Gre za enak znesek kot za prispevke iz naslova plače," je dejal Mesec.

Vrtovec: Najlažje je reči, da bomo zbirali sredstva pri gospodarstvu in ljudeh

"Mislim, da nihče v tej dvorani ne ve, kolikšna je škoda zaradi katastrofalnih poplav. Ker ta ni popisana, te ne poznamo in s to ne moremo kar tako na vrat na nos operirati," je bil na izredni seji oster Jernej Vrtovec, poslanec NSi. To je omenil ne  zaradi današnjega rebalansa, ampak predvsem zaradi zelo mačehovskega odnosa poslancev do gospodarstva in do ljudi z besedami, da jih bodo dodatno obremenjevali.

"Veste, najlažje je reči tako, začeli bomo zbirati sredstva pri gospodarstvu, pri ljudeh in jih bomo dodatno obremenjevali, zlasti v gospodarstvu ne glede na slabe signale, ki prihajajo iz Nemčije. V tem konceptu vidim zelo mačehovski odnos vlade do tega istega gospodarstva, ki je že pomagalo pri odpravljanju posledic poplav, do teh istih ljudi, ki so solidarni, in do tega istega gospodarstva, ki solidarno plačuje davke v proračun vsak mesec," je povedal Vrtovec.

Meni, da je včerajšnja odločitev, da se z dopolnilom dodatno obdavčijo dobički, dividende in tako naprej je po njegovih besedah nič drugega kot lov na čarovnice pri pobiranju davčnih bremen od tega bogatega gospodarstva, teh bogatih ljudi. "V Novi Sloveniji želimo poudariti to, da je najprej potrebna ocena škode, potem zbrati denar, vse počrpati iz evropskih sredstev. Danes imamo na voljo tudi posojilni mehanizem iz sklada za okrevanje," je poudaril Vrtovec.

Kritičen je bil tudi do delovne sobote. "Pa povejte mi, kaj bo pa javna uprava ali pa mi poslanci v državnem zboru delali v soboto, če ne bomo imeli kaj delati? Torej povejte, koliko bodo ti ljudje doprinesli. Mislim, da je ogromno piarja na temo solidarnosti, izplena pa bo na ta način bore malo," je dejal Vrtovec.

Predstavnik Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) je na odboru stališče podal v imenu štirih delodajalskih organizacij, ki pozdravljajo ukrepe, med katere spadajo priznanje višje sile za tiste zaposlene, ki so pomagali pri odpravi posledic poplav v tovarnah, moratorij na kredite ter zaposlovanje tujcev. Strinjajo se z ukrepom vpeljave solidarnostne delovne sobote, za katero menijo, da je zaradi organizacijskih in administrativnih postopkov prav, da je prostovoljna, s čimer se strinjajo tudi pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije.

SDS: Trenutno še ne poznamo ocene posledic nastale škode

Kot so poudarili v opoziciji, sedanji predlog zakona ni popoln, vendar ga bo zaradi resnosti situacije treba podpreti. Po njihovih besedah bo nujna ureditev prometne, energetske, vodne in gospodarske infrastrukture, očiščenje vodotokov, ponovna vzpostavitev proizvodnje v celoti ter vzpostavitev podlag za nadaljnjo celovito obnovo.

V poslanski skupini Slovenske demokratske stranke (SDS) so želeli z dopolnili nekatere določbe popraviti, izboljšati in odpraviti slabe rešitve. Izpostavili so dodaten davek ter obvezni prispevek v obliki dveh delovnih sobot, ki sta po njihovem mnenju nepotrebna, saj trenutno še ne poznamo ocene posledic nastale škode. Poslanska skupina Nove Slovenije - krščanski demokrati predlaga prenos vzdrževanja vodotokov v pristojnost občin.

V SDS so sicer pripravili številna dopolnila, med drugim so po Černačevih pojasnilih želeli odpraviti člene, ki so preuranjeni. "Govorim o dodatnem davku, katerega uvedba v tem trenutku ni potrebna, in govorim o obveznem prispevku v obliki dveh delovnih sobot ali plač, kar tudi v tem trenutku ni potrebno. Te določbe bodo posegle tudi v denarnice ljudi, ki so najbolj prizadeti v tej ujmi, kar ni pošteno," je povedal Černač.

Zakonodajnopravna služba opozarja na široko opredelitev namena predloga zakona

Zakonodajnopravna služba je predlog zakona preučila z vidika njegove skladnosti z ustavo, pravnim sistemom in z zakonodajno-tehničnega vidika. Že v pisnem mnenju so opozorili na pomensko zelo široko opredelitev namena predloga zakona, kar je razvidno že iz 1. člena.

Med drugim opozarjajo tudi na večjo jasnost, določnost ter notranjo skladnost besedila. Izpostavljajo nejasno razmerje do sistemske ureditve, obrazložitev pa v večini zgolj povzema zakonske rešitve, zato je tudi presoja otežena. V razpravi so se opredelili še do nekaterih novo vloženih dopolnil.

Nekaj drugih dopolnil predloga:

• Delodajalec v obdobju prejemanja in tudi za obdobje po prenehanju prejemanja delnega povračila nadomestila plače, ki je enako obdobju prejemanja delnega povračila nadomestila plače, ne sme začeti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga delavcem, ki jih je napotil na začasno čakanje na delo, ali odpovedati pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov, razen če je bil program razreševanja presežnih delavcev sprejet že pred 3. avgustom 2023 in delodajalec za te delavce ni uveljavil pravice do delnega povračila nadomestila plače na podlagi tega podpoglavja. Delodajalec ne more uveljavljati delnega povračila nadomestila plače za delavca v času teka odpovednega roka.
• Za načrtovanje prostorskih ureditev, namenjenih za odpravo posledic naravnih in drugih nesreč, se lahko sprejme OPPN za odpravo posledic naravne nesreče, s katerim se lahko spremenijo tudi namenska raba prostora in prostorski izvedbeni pogoji, določena z OPN. OPPN za obnovo se lahko izdela in sprejme tudi v občini, ki še nima sprejetega OPN.
• Kreditojemalec lahko pri dajalcu kredita, ki je pridobil dovoljenje za opravljanje storitev potrošniškega kreditiranja, uveljavlja odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe iz razloga nezmožnosti zagotavljanja plačila obveznosti iz kreditne pogodbe zaradi nastanka premoženjske škode, ki je nastala kot posledica poplav in plazov.
• Za odpravo in preprečitev posledic poplav in plazov zavod delavcem, državljanom tretjih držav, ki za vstop in bivanje v Sloveniji ne potrebujejo vizuma skladno z zakonom, ki ureja vstop in prebivanje tujcev, izdaja dovoljenja na podlagi mednarodnega sporazuma, ki se štejejo kot soglasja za izdajo enotnega dovoljenja. Minister, pristojen za delo, določi poklice in dejavnosti, ki so nujni za odpravo in preprečitve posledic poplav in plazov in v katerih se lahko zaposlujejo tuji delavci na podlagi tega zakona, in pri tem upošteva posebne okoliščine in potrebe delodajalcev in naročnikov storitev, povezane z odpravo posledic poplav in plazov.

 

Članek dopolnjen z izjavo Luke Meseca.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar