Podnebni načrti: Hrvaška in Srbija ambicioznejši od Slovenije

Evropska unija je na dobri poti, da doseže svoje podnebne cilje o znižanju izpustov toplogrednih plinov, kažejo najnovejši podatki in trendi. Srbija in Hrvaška sta pri načrtih zmanjšanja izpustov in povečanja deleža obnovljivih virov energije ambicioznejši kot Slovenija.

Vse bolj skrajni vremenski dogodki dokazujejo, da so ukrepi za zmanjšanje vpliva človeštva na podnebje nujni in da bi morali biti sprejeti že prej.

Na nič do 2050, pod polovico do leta 2030

Evropski parlament je leta 2021 sprejel podnebni zakon, s katerim se je Unija pravno zavezala, da bo dosegla tako imenovano podnebno nevtralnost do leta 2050. Podnebna nevtralnost pomeni, da bo neto bilanca izpustov toplogrednih plinov (razlika med izpusti in ponori) enaka nič ali negativna.

V skladu s podnebnim zakonom, sprejetim leta 2021, mora Evropska unija kot celota do leta 2030 zmanjšati izpuste toplogrednih plinov za vsaj 55 odstotkov glede na leto 1990. "Naša politična zaveza, da bomo postali prva podnebno nevtralna celina, je zdaj pravno zavezujoča," je ob potrditvi zakona v evropskem parlamentu povedala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.

Čeprav Slovenija do leta 2020 po podatkih, ki jih zajema poročilo računskega sodišča, ni bila aktivna pri ukrepanju za zmanjšanje izpustov, so se ti v letu 2019 zmanjšali za 28,3 odstotka glede na leto 2005. Vendar je to po mnenju računskega sodišča predvsem posledica prenehanja delovanja nekaterih velikih naprav, kot sta bloka 3 in 4 Termoelektrarne Šoštanj, in ne aktivnih ukrepov države.

Focus: 'Cilji nezadostni in nepravični'

Slovenija namerava glede na osnutek Nacionalnega energetsko podnebnega načrta (NEPN), ki je bil posodobljen junija, doseči skupno zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov za 37–40 odstotkov do leta 2030 glede na leto 2005 in vsaj za 55 odstotkov do leta 2033. Skupni delež obnovljivih virov energije v končni porabi naj bi bil konec desetletja 30–35 odstotkov.

"Predlagani cilji zmanjšanja toplogrednih plinov za posamezne sektorje so kljub delnemu izboljšanju še vedno nezadostni in nepravični," so glede novega osnutka, ki ga mora potrditi še Evropska komisija, kritični v nevladni organizaciji Focus.

Novi osnutek NEPN predvideva, da bo največje zmanjšanje izpustov (74 odstotkov) do 2030 glede na 2005 doseženo v široki rabi, kjer ključno vlogo igrajo gospodinjstva, medtem ko je v industriji predvideno zmanjšanje zgolj za 55 odstotkov. Država po mnenju Focusa industriji še vedno popušča.

V Focusu opozarjajo še na premajhen predviden delež obnovljivih virov energije, ki jih predvideva NEPN, ter na pomanjkanje ukrepov za znižanje porabe energije.

Napad Rusije na Ukrajino pospešil ukrepanje Evrope

Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer je minuli teden ob svetovnem dnevu ekološkega dolga povedal, da struktura ekološkega odtisa Slovenije kaže, da je od tega največ (okoli 60 odstotkov) ogljičnega odtisa, k čemur največ prispevajo izpusti v prometu.

Po oceni neodvisnega znanstvenega projekta Climate Action Tracker, ki spremlja doseganje zavez držav k zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov, je cilj EU za podnebno nevtralnost do leta 2050 izvedljiv. Še več, ukrepi, ki jih je EU sprejela po napadu Rusije na Ukrajino, bi lahko pripeljali do zmanjšanja izpustov za 60–61 odstotkov glede na leto 1990, čeprav "nadaljnje naložbe v novo infrastrukturo za fosilna goriva, zlasti v terminale za utekočinjeni zemeljski plin in plinovode za fosilni plin, spodkopavajo prizadevanja EU za razogljičenje".

Pri Climate Action Tracker še opozarjajo, da v evropskem zakonu o podnebnih spremembah trenutno ni jasno navedeno, da so vključeni tudi izpusti mednarodnega letalstva in pomorskega prometa.

Prvo oceno skladnosti podnebne politike EU in oceno njenega napredka pri doseganju cilja neto ničelnih izpustov mora Evropska komisija pripraviti do 30. septembra 2023.

Hrvaška in Srbija sprejeli lastne zaveze

Hrvaška je na konferenci ZU o podnebnih spremembah COP v Glasgowu konec leta 2021 napovedala, da bo do leta 2030 zmanjšala izpuste toplogrednih plinov za 45 odstotkov in vsaj do leta 2033 nehala uporabljati premog za proizvodnjo energije. Do leta 2030 namerava povečati delež obnovljivih virov energije na 39 odstotkov.

Srbija se je v lani objavljenem nacionalnem energetsko podnebnem načrtu zavezala, da bo do leta 2030 izpuste toplogrednih plinov zmanjšala za 40,3 odstotka in dosegla 41-odstotni delež obnovljivih virov energije v končni porabi energije.

Cilj zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov je v skladu s pariškim sporazumom iz leta 2015 omejitev zvišanja povprečne svetovne temperature na manj kot 2 stopinji Celzija v primerjavi s predindustrijsko ravnjo.

Pariški sporazum o podnebnih spremembah je začel veljati 4. novembra 2016, potem ko je bil izpolnjen pogoj, da ga ratificira vsaj 55 držav, ki skupno ustvarijo najmanj 55 odstotkov svetovnih izpustov toplogrednih plinov. Sporazum so ratificirale vse države članice EU. Slovenija že decembra 2016.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar