30. maj 2023, 08:00
Gospodarstveniki opozarjajo, naj vlada podaljša ukrep nižjega DDV na dobavo elektrike
Prehiter dvig plač v javnem sektorju pusti sledi v gospodarstvu
Tehnična recesija v Nemčiji bo imela posledice
Bloomberg Adria
Čez dva dni poteče obdobje, v katerem je davek na dodano vrednost (DDV) na dobavo elektrike, zemeljskega plina, lesa za kurjavo ter za daljinsko ogrevanje za vse uporabnike, znižan z 22 odstotkov na 9,5 odstotka. Šlo je za enega od protidraginjskih ukrepov, za zdaj pa še ni informacij, ali bo prišlo do morebitnega podaljšanja. Obrtna zbornica Slovenije (OZS) je naslovila poziv za njegovo podaljšanje na ministrstvo za finance. Višji DDV bo vplival na mala podjetja, pa tudi velika, saj posredno vpliva na likvidnost je med drugim za Bloomberg Adria povedal predsednik Združenja delodajalcev Slovenije in direktor podjetja Boxmark Leather Marjan Trobiš.
Kaj dvig DDV na 22 odstotkov konkretno pomeni za podjetja?
V prvi vrsti za gospodarstvo to pomeni, da bomo za že tako drago elektriko plačevali še več. Elektrika je v Sloveniji ena od najdražjih v Evropi. Če samo pogledamo čez meje, so se cene elektrike od januarja do sedaj močno spreminjale navzdol. Elektrika v drugih državah stane precej manj kot pri nas, ob vrnitvi k 22-odstotnem DDV-ju pa bo to dodatna podražitev.
Obrtna zbornica si želi, da vlada ukrep podaljša. Je že prispel kakšen odgovor z vlade, potekajo pogovori ali pogajanja in ali pričakujete razplet v svojo prid?
Upam, da bo vlada razumna. Imamo predrago elektriko in verjamem, da nam bo država prisluhnila in spremenila svojo odločitev, da bi mogoče ta ukrep podaljšali do konec leta. Tako da vidijo, kakšne bodo cene v naslednjem letu in temu primerno ponovno postavijo slovensko gospodarstvo v konkurenčni položaj.
Cene plina so danes na borzah precej nižje v primerjavi z lanskim letom. Kaj je v tem trenutku sploh pametno storiti? Podjetja imajo že zakupljene energente.
Da, bolj ali manj smo bili prisiljeni zakupiti energente za leto 2023 preko energetskih družb, nismo imeli možnosti kupovati preko tako imenovanih slotov. Zdaj se izkazuje, da smo linearno gledano v celem letu v zelo neugodnem položaju glede na druge evropske države.
Vlada in sindikati javnega sektorja nadaljujejo pogajanja o prenovi plačnega sistema in odpravi nesorazmerij v osnovnih plačah. Kako podjetniki gledate na zahteve sindikatov in kako bodo ti morebitni dogovori med vlado in javnim sektorjem vplivali na delodajalce?
Po eni strani z zaskrbljenostjo, po drugi strani z razumevanjem, saj vemo, da visoka inflacija terja, da se plače temu primerno dvignejo. Opozarjamo pa seveda na to, da dvig plač brez določenega sistema, kako bomo tudi plačevali te plače, lahko prinese velike težave. Takšnega dviga, kot ga sedaj doživljamo že dolgo nismo doživeli. Vsak dvig plač v javnem sektorju je stalnica, ki se bo tudi naslednjo leto ponovila. In to pomeni, da bodo naslednje generacije imele veliko več težav s pokrivanjem javnega dolga, kot ga imamo mi trenutno.
To bo verjetno predstavljajo tudi nekakšen pritisk na delodajalce oziroma na gospodarstvo, da prav tako dvigne plače.
Gospodarstvo je v tem letu zaradi same inflacije močno popravilo plače. Tako je povprečna plača skočila na visoko raven, ki je že dolgo ni bilo. Menim, da bo vsekakor nastal tudi pritisk na delodajalce, kajti v kolikor se v javnem sektorju plače prehitro dvignejo, to seveda pusti sledi na strani delodajalcev v gospodarstvu.
Nemčija je prejšnji teden zdrsnila v tehnično recesijo, Slovenija je sprejela rebalans proračuna. Evropska komisija je znova pozvala k čim hitrejšemu sprejemu potrebnih ukrepov in reform. Kako bi ocenjujete trenutno situacijo? Kaj pričakujete v naslednjih mesecih? Kako pozitivni smo še lahko?
Slovensko gospodarstvo mora biti pozitivno, ne sme pa prevladati optimizem, ostati moramo tudi realni. Tehnična recesija v Nemčiji bo zagotovo pustila posledice tudi pri nas in na to moramo biti pripravljeni. Tudi zato potrebujemo konkurenčno okolje, kjer bomo lahko s konkurenčnimi cenami osvajali trge, ki niso v recesiji.