.webp){kind=icon}
Državljani so se pred letom dni odpravili na parlamentarne volitve, ki so prinesle novo vlado. Potekale so v zaostrenih gospodarskih pogojih: Po dveh letih epidemije covida-19, ki je pestila tako prebivalce kot gospodarstvo, se je večina ukrepov sprostila ravno v dnevih po volitvah. A kljub temu pred novo vlado, ki jo vodi Robert Golob, ni bila enostavna naloga. Vojna v Ukrajini in sankcije so na rob recesije potisnile številne države. Če se je vlada sprva osredotočala na blaženje posledic krize, je v zadnjih tednih to že skoraj pozabljeno, v ospredje pa so postavljene reforme. Leto dni po volitvah smo preverili, kako so se v tem času gibali ključni gospodarski kazalniki v Sloveniji.
Letna stopnja inflacije
Eden od kazalnikov, ki jih v zadnjem letu dni najpogosteje spremljamo, je stopnja inflacije. Cene življenjskih potrebščin so po začetku ruske agresije na Ukrajino poskočile: Podražila se je hrana, cene energentov so poletele v nebo. Z ukrepi sta draginjo vsaj deloma skušali blažiti tako država kot Evropska unija (EU); ko je bila inflacija previsoka, je z dvigom obrestnih mer posegla tudi Evropska centralna banka (ECB). Letna stopnja inflacije je v zadnjem letu precej narasla in vlado s tega pogleda postavlja pred precej večje izzive kot v času, ko so še sestavljali koalicijo. Če so krovni ukrepi sprejeti na ravni ECB, pa se vlada na razmere odziva tudi s svojimi ukrepi, med drugim izplačili draginjskega dodatka in regulacijo cen naftnih derivatov.
V zadnjem obdobju je bila inflacija močno zaznamovana z gibanjem cen energentov in hrane. Hrana, brezalkoholne pijače, alkohol in tobak ter energenti v evrskem območju predstavljajo 30,2 odstotka indeksa cen življenjskih potrebščin, medtem ko v Sloveniji 36,3 odstotka, so za Bloomberg Adria pojasnili na Uradu za makroekonomske analize in razvoj (Umar). Ob tem so dodali, da glede na dejavnike in strukturo inflacije ne moremo govoriti o plačno-inflacijski spirali.
Čeprav so cene življenjskih potrebščin marca glede na predhodni mesec ostale nespremenjene, se je na medletni ravni inflacija pričakovano zvišala na 10,5 odstotka. Velik del zvišanja je izhajal iz nižje lanske osnove, saj je vlada takrat z oprostitvijo določenih dajatev in prispevkov občutno znižala ceno električne energije; ta je bila tako marca letos medletno višja za skoraj polovico. S postopnim umirjanjem rasti cen bo inflacija konec letošnjega leta 5,1-odstotna.
BDP okreval
Gospodarska rast se je v Sloveniji lani ohladila, v tretjem četrtletju na četrtletni ravni celo upadla, a nato okrevala. Dinamika tekoče rasti bruto domačega proizvoda (BDP) s pozitivno rastjo v zadnjem lanskem četrtletju po močnem upadu v poletnih mesecih po oceni Umarja nakazuje na določeno odpornost gospodarstva ter učinke sprejetih dogovorov in ukrepov za blaženje energetske krize na kazalnike zaupanja in umirjanje cen energentov.
Razpoloženje v gospodarstvu precej slabše
Razpoloženje v gospodarstvu se še naprej slabša, kažejo podatki statističnega urada. Če je bil kazalnik gospodarske klime ob lanskih volitvah pri štirih točkah, je nato nekaj mesecev upadal, se avgusta za mesec dni okrepil, nato pa močno upadel na minus pet točk. Od takrat je sicer nekoliko okreval, a se še vedno giblje v negativnem območju pri minus eni točki.
Brezposelnost rekordno nizka
Če kateri gospodarski kazalnik priliva vodo na mlin vlade Roberta Goloba, je to gotovo rekordno nizka stopnja brezposelnosti. Epidemija in energetska kriza sta sicer grozili, da bosta pognali stopnjo brezposelnosti v nebo, a ukrepi, tako na ravni EU kot tudi države, so z velikimi subvencijami podjetjem omogočili, da niso bila prisiljena v odpuščanje. Prav obratno, na trgu dela se že nekaj časa kaže veliko kadrovsko pomanjkanje.
Februarja (zadnji mesec, za katerega so dostopni podatki) je bila registrirana stopnja brezposelnosti po desezoniranih podatkih 3,2 odstotka. Tako je trg dela eno od področij, ki vlade vsaj zaenkrat skrbi. Rast zaposlenosti in upadanje brezposelnosti se bosta po napovedih Umarja letos umirila, veliko pomanjkanje delovne sile pa tudi v prihodnjih dveh letih ne bo dopuščalo vidnejše rasti zaposlenosti.
SBI TOP okreval
Negotovo poslovno okolje, ki je prizadelo podjetja, se je odrazilo tudi na Ljubljanski borzi, kjer je indeks blue chipov SBI TOP v mesecih po volitvah večinoma padal, a nato obrnil trend in celo presegel vrednost izpred enega leta.
Dražje zadolževanje
Z zaostrovanjem razmer na finančnih trgih se poslabšuje položaj države za možnosti zadolževanja, saj je to precej dražje, kot je bilo pred letom dni. Če je bila v času volitev zahtevana donosnost na slovenske desetletne vrednostne papirje okrog 1,8 odstotka, je sedaj pri 3,3 odstotka. Vrh je v zadnjem letu dni dosegla v začetku januarja, ko je bila pri 3,8 odstotka.
Kot smo pisali, je Svet ECB 15. decembra lani sklenil, da bodo z marcem portfelj programa nakupa vrednostnih papirjev (APP) postopno zmanjševali, in sicer tako, da ne bodo reinvestirali vseh plačil glavnic iz zapadlih obveznic. Posledično bo dražje tudi zadolževanje držav. A tudi Slovenija je že pred tem – tako kot druge evropske države – "izkoristila skoraj desetletje zgodovinsko nizkih obrestnih mer in podaljšala ročnost obveznic".
