.webp){kind=icon}
Z današnjim dnem se začenja 30-dnevna javna razprava o predlogih zakonov o zdravstvenem informacijskem sistemu in o Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), ki sta prva v sklopu načrtovane zdravstvene reforme. "Sistem bomo gradili sproti, najkasneje bo končan do 1. januarja 2026. Verjamem, da smo prišli do točke, ko lahko dosežemo širiši družbeni, politični in ekonomski koncenz za spremembe zadrvstvenega sistema," je suveren zdravstveni minister Danijel Bešič Loredan.
Z obema zakonoma se je že seznanil Ekonomsko-socialni svet (ESS); v kratkem bo oblikovana tudi posebna delovna skupina, je napovedal minister. "Zavedamo se, da so spremembe nujne, dobre in neizogibne, pa tudi da bo razprava izjemno burna. Gre za miselni preskok," je na današnji novinarski konferenci povedal Bešič Loredan. Predloga zakonov bosta šla v redni zakonodajni postopek, da se bodo v koaliciji soočili z vsemi morebitnemi pomisleki. "Za vsako ceno moramo ohraniti javno zdravstvo," je prepričan zdravstveni minister.
"Želel bi si podporo vseh parlamentarnih strank in to je naš namen. Šli bomo tudi v obe opozicijski stranki," je dejal minister. Po njegovih besedah je ključna sprememba, da bodo morali vsi izvajalci zbirati določene podatke in jih pošiljati v centralno bazo. "V nadaljevanju bo hitro prišel še predlog zakona o agenciji za nadzor kakovosti sotritev, kasneje pa še drugi," je napovedal Bešič Loredan. Prve prave spremembe naj bi pacienti občutili v letu 2025.
Preberi še
Po Golobovi kritiki sledil odstop na finančnem ministrstvu
'Če ljudi ne znamo prepričati, potem reforme ne bomo izvedli,' je bil jasen Golob.
29.03.2023
Vlada tik pred zdajci preprečila stavko zdravnikov, a ti še niso rekli zadnje
Zdravniki in zobozdravniki znova nezadovoljni: Ker vlada ni sledila stavkovnemu sporazumu, so se uprli, a je vlada na koncu popustila.
01.04.2023
Strukturne spremembe ZZZS
Po besedah Tjaše Vidic, državne sekretarke na ministrstvu za zdravje, bo ZZZS glede na predlagani zakon ostal edini nosilec obveznega zdravstvenega zavarovanja v Sloveniji. Zakon ohranja statusno obliko zavoda, predvidena pa je strukturna sprememba. "Zavod bo vodila tričlanska uprava in 11-članska skupščina, kjer večino ohranjajo predstavniki zavarovanih oseb," je povedala Vidic.
Osnutek zakona o ZZZS pa ni takšen, kot si ga želijo delodajalci; moti jih predvsem zmanjšanje števila članov skupščine s 45 na 11. "Predlagane spremembe ne gredo v pravo smer, kajti popolnoma se oslabi vpliv delodajalskih združenj z zmanjšanjem števila članov v novi skupščini," je v izjavi za medije dejal predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Blaž Cvar.
Po zatrjevanju Vidic mora sicer ZZZS postati glavni partner pri dogovarjaju o količini, kakovosti in ceni zdravstvenih storitev. "Zakon je napisan na način, da omogoča bistveno boljše sodelovanje med ministrstvom in ZZZS. Aktivna vloga obeh deležnikov je ključni temelj za prvi naslednji korak, da se zdravstveni sistem postavi na novo v korist pacientov," so prepričani na ministrstvu. V ESS so na današnji izredni seji ocenili, da predlagane spremembe bistveno zmanjšujejo avtonomijo ZZZS.
'Urejen kaos'
Socialni partnerji so imeli na mizi tudi zakon o zdravstvenem informacijskem sistemu. Cvar je izpostavil, da je digitalizacija nujen proces, ki ga je treba začeti čim prej, saj je trenutno stanje zaskrbljujoče. Vršilka dolžnosti generalnega direktorja na Direktoratu za digitalizacijo v zdravstvu Alenka Kolar ga ocenjuje kot "urejen kaos". "Imamo več kot deset različnih zdravstvenih informacijskih sistemov v zdravstvenih domovih. Samo UKC Ljubljana ima štiri različne bolnišnične informacijsko-komunikacijske sisteme," je pojasnila Kolar.
Po njenih besedah ogromno podatkov že zbiramo, večina pa jih je na žalost v obliki PDF. "Slike bomo imeli na enem mestu, da jih ne bodo pacienti več nosili okrog na CD-jih," je slikovito opisala Kolar. Ta trenutek se po njenih besedah zdravniki ne morejo dogovoriti niti o tem, kakšna naj bi bila oblika odpustnega pisma, ko pacienta odpustijo v domačo oskrbo.
"Trenutno se namenja odstotek od zdravstvenih storitev za informacijsko-komunikacijsko tehnologijo (IKT); potrebnih je vsaj šest odstotkov," meni Kolar, pri čemer izpostavlja tudi, da bo treba v prihodnje zagotoviti sredstva za nadgradnjo sistemov. "Kadri v IKT v zdravstvu so plačani pod minimalno plačo, treba jim je doplačevati. Če jih želimo pritegniti, je nujno ponuditi konkurenčno plačilo," je izpostavila Kolar.
Med drugim je poudarila tudi pomen nadzora nad vpogledi v podatke, pa tudi na celostno obravnavo pacienta. "Trenutno ima samo 20 tisoč Slovencev v centralnem registru zapisane alergije; prepričana sem, da je takih več," je dejala Kolar.
