Golob: Sintetična goriva in jedrska energija imajo svoje mesto

Kot izhaja iz osnutka dopolnitve novih pravil, ki jih je pripravila Evropska komisija (EK), bi prepoved prodaje vozil z motorjem z notranjim zgorevanjem do leta 2035 omogočala izjemo za vozila, ki bi jih poganjala izključno sintetična oziroma e-goriva. To so goriva, pridobljena s pomočjo obnovljivih virov energije. O tem, zakaj in kako podporo prepovedi s takšno izjemo pogojujejo Nemčija in nekatere druge države, smo na straneh Bloomberg Adria že pisali.

Komisija je v prenovljenem osnutku, ki so ga včeraj obravnavali evropski voditelji, poudarila, da pričakuje zagotovitev jasnih nadzornih mehanizmov, ki bi v tem primeru preprečevali goljufanje z običajnimi gorivi.

Slovenski premier Robert Golob je na začetku srečanja voditeljev Evropske unije (EU) v zvezi s tem povedal, da je dopolnjeni predlog Bruslja glede e-goriv goriv za Slovenijo sprejemljiv. "Stališče Slovenije je, da kar je dobro za avtomobilsko industrijo Nemčije, je načeloma vedno dobro tudi za avtomobilsko industrijo Slovenije. Avtomobilska industrija Slovenije je zelo pomemben delež naše industrijske proizvodnje in tudi izvoza. To pomeni, da je kompromisni predlog, ki ga je pripravila komisija in je danes na mizi, za nas čisto sprejemljiv," je povedal Golob.

Spomnimo, da se je saga v zvezi s sprejemanjem uredbe o prepovedi prodaje novih avtomobilov in lahkih gospodarskih vozil z bencinskim ali dizelskim motorjem od leta 2035 s potrditvijo v Evropskem parlamentu začela sredi februarja. Vmesna cilja do leta 2030 sta sicer zmanjšanje izpustov avtomobilov za 55 odstotkov in lahkih gospodarskih vozil za 50 odstotkov. Pri sprejemanju uredbe pa se je zataknilo tik pred koncem zakonodajnega postopka, ko bi moral uredbo zgolj kot formalnost potrditi še Svet EU, a so članice dokončno odločanje preložile za nedoločen čas. Razlog za to je nasprotovanje Nemčije, Italije, Bolgarije in Poljske, ki se ne strinjajo s takšno prepovedjo. Zlasti Nemčija in Italija sta bili pri tem najglasnejši, saj avtomobilska industrija v teh dveh državah predstavlja motor industrijskega in posledično gospodarskega razvoja obeh jedrnih držav EU.

Kritike ukrepa, ki sodi v okvir svežnja Pripravljeni na 55, se osredotočajo predvsem na domnevno nepripravljenost držav in gospodarstev na tako velike spremembe. Opozarjajo, da je ogroženih več kot milijon delovnih mest, kolikor jih samo v Nemčiji in Italiji zagotavlja avtomobilski sektor.

Nemško ministrstvo za promet kompromisnega predloga EK po poročanju Slovenske tiskovne agencije (STA) ni podrobno komentiralo, navajajo pa, da ga preučujejo. "Smo v tesnem stiku z Evropsko komisijo, da bi našli sprejemljivo in zavezujočo rešitev. Naš cilj ostaja čimprejšnji dogovor," so zapisali.

Jedrska tehnologija del načrtov za ogljično nevtralno EU

Na dnevnem redu vrha EU, ki bo danes namenjen gospodarskim in finančnim razmerah v EU, govora pa bo tudi o reformi ekonomskega upravljanja, je bilo včeraj tudi vprašanje vloge jedrske energije v izpolnjevanju zastavljenih okoljskih ciljev EK. Premier Golob je v zvezi s tem zatrdil, da mora imeti jedrska tehnologija mesto v ogljično nevtralni prihodnosti Evrope.

Premier je glede zakonodajnega predloga komisije o okolju prijaznih tehnologijah, ki je del predlogov za okrepitev konkurenčnosti evropskega gospodarstva, dejal, da opaža napredek. Razprava se namreč ne osredotoča toliko na to, katere tehnologije so sporne, ampak se pušča prostor, da so vključene vse tehnologije glede na nacionalne interese.

"V slovenskem nacionalnem interesu je, da je jedrska tehnologija sestavni del tega paketa. Ne nujno kot tista, ki jo vsa Evropa omenja kot nosilno, zagotovo pa ena od tistih, ki so dovoljene znotraj okvira pomoči za ogljično nevtralno tehnologijo. Vztrajali bomo pri tem, da mora imeti jedrska tehnologija svoje mesto v ogljično nevtralni prihodnosti Evrope," je še povedal premier.

Poudaril je, da je ta okvir pomemben, da se tudi za jedrsko tehnologijo določijo jasna pravila, na kakšen način lahko dostopa do kapitala, kako bodo potekali postopki umeščanja v prostor in kako bodo omogočena razvojna sredstva, ki so tudi na jedrskem področju še potrebna.