.webp){kind=icon}
Evropsko računsko sodišče (ECA) je Evropsko komisijo pozvalo k izboljšanju nadzora nad porabo sredstev v okviru Načrta za okrevanje in odpornost (NOO). Trenutni sistem nadzora, ki je večinoma v domeni držav članic, ima po njihovem mnenju pomanjkljivosti, ki predstavljajo tveganje za goljufije, korupcijo, konflikte interesov in dvojno financiranje. Za Evropsko komisijo so pripravili pet priporočil, ki bodo vplivale tudi na delovanje držav članic in njihovo črpanje evropskih sredstev v okviru mehanizma NOO.
NOO je 724 milijard evrov težek paket pomoči za države članice Evropske unije (EU), namenjen gospodarskemu okrevanju po pandemiji covida-19. Vključuje 386 milijard evrov posojil in 338 milijard evrov nepovratnih sredstev. Slovenija bo lahko do konca leta 2026 koristila 1,5 milijarde evrov nepovratnih sredstev in 705 milijonov evrov posojil. Slednja bomo morali odplačati do leta 2058.
Evropsko računsko sodišče je po temeljitem pregledu ugotovilo pomanjkljivosti v sistemu nadzora porabe sredstev, zaradi česar je ogrožena učinkovitost mehanizma. "Ta posojila bodo odplačevale prihodnje generacije, zato je pomembno, da že zdaj zagotovimo ustrezno porabo in učinkovit nadzor," je na zaprtem srečanju z novinarji dejal Tony Murphy, predsednik ECA.
Dejal je tudi, da se nepravilnosti tipično pojavijo pri štirih odstotkih projektov, financiranih iz kohezijskih sredstev, podoben delež pa pričakujejo tudi v primeru mehanizma za okrevanje in odpornost. Pomanjkljiv nadzor bi lahko prispeval k povečanju tega deleža.
"Tveganje za goljufije se poveča, če se iz sistema hkrati črpajo znatne količine denarja," je dejal Murphy in dodal, da se ECA ne strinja z razlago, da so za nadzor odgovorne izključno države. "Zavedamo se prožnosti sistema, vendar mora obstajati ustrezen sistem nadzora, ki bo zaščitil finančne interese in kredibilnost EU."
Kako deluje obstoječi sistem in kaj priporoča ECA
Razlika med mehanizmom NOO in ostalimi skladi evropskih sredstev je, da je v primeru slednjih pogoj za pridobitev evropskih sredstev upravičenost prejemnika, projekta in njegovih stroškov. V primeru NOO pa sredstva prejmejo države članice, ki jih nato delijo končnim uporabnikom. Podlaga za črpanje sredstev je nacionalni načrt za okrevanje in odpornost, v katerem so zapisani mejniki in cilji, ki jih mora država dosegati v zameno za sredstva.
Nadzor v obstoječi obliki temelji pretežno na predhodnem ugotavljanju skladnosti nacionalnih načrtov, ki si jih morale vlade poslati v potrditev v Bruselj. Evropska komisija nato sproti preverja izpolnjevanje ciljev – ob vsakem zahtevku države za črpanje novega obroka odobrenih sredstev. Od tu dalje je pristojnost države, da zagotovi porabo, ki je namenska in skladna z nacionalnim in evropskim pravnim redom.
Tak nadzor je pomanjkljiv, opozarjajo na ECA. Evropska komisija nima mehanizma, da bi zamrznila plačila, če ugotovi nepravilnosti. Prav tako nima modela, po katerem bi lahko kvantificirala škodo, nastalo zaradi nedoseganja načrtovanih mejnikov. ECA opozarja, da sumljive osebe po trenutnem sistemu niso niti prijavljene v sistemu za zgodnje odkrivanje in izključitev niti niso izključene iz prejemanja sredstev EU. Sistem poročanja o prevarah pa ne temelji na centraliziranem in standardiziranem sistemu.
"Prihaja do manka odgovornosti na ravni EU," opozarja Murphy. Zato so evropski revizorji pripravili priporočila, za katera pričakujejo, da jih bo Evropska komisija uvedla še letos. "V idealnem svetu bi bil vsak projekt finančno ovrednoten," je še dejal predsednik ECA.
Nadzor in črpanje sredstev za okrevanje in odpornost v Sloveniji
V slovenskem načrtu za okrevanje in odpornost so za preverjanje pravilnosti uporabe sredstev zadolžena pristojna ministrstva, ki ta denar delijo končnim uporabnikom. Pristojnost nadzora ima tudi nacionalni koordinator, in sicer Urad za okrevanje in odpornost. V sistem nadzora in revizij se lahko vključi tudi Računsko sodišče RS. Oba organa smo prosili za komentarje, a do konca redakcije nismo dobili odgovorov. Objavili jih bomo takoj, ko jih prejmemo.
Evropski komisar za gospodarstvo Paolo Gentiloni je na popoldanski novinarski konferenci komentiral poročilo ECA z besedami, da je Evropska komisija zavezana k ustreznemu nadzoru. Pravila NOO sicer velevajo, da nadzor komisije dopolnjuje nadzor držav članic, ki je primarna oblika nadzora.
Dopolnjeno z zadnjim odstavkom.
