.webp){kind=icon}
Evropska unija (EU) bo znova vpeljala strožja fiskalna pravila, kar pomeni, da bodo države članice morale zajeziti javno porabo, čeprav trenutno velikodušno pomagajo gospodinjstvom in podjetjem pri premagovanju energetske krize. "Splošna odstopna klavzula Pakta za stabilnost in rast, ki predvideva začasno odstopanje od proračunskih zahtev, ki običajno veljajo v primeru hude gospodarske recesije, bo deaktivirana konec leta 2023," so zapisali v smernicah Evropske komisije.
Fiskalna pravila naj zagotavljajo srednjeročno vzdržnost javnega dolga ter spodbujajo trajnostno in vključujočo rast v vseh članicah. Pakt za stabilnost in rast kot zgornji prag dopustnega javnega dolga opredeljuje 60 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), kot zgornji prag javnofinančnega primanjkljaja pa tri odstotke BDP.
Aprila rok za oddajo programov za stabilnost
"Glede na to, da nov pravni okvir, ki temelji na rezultatih tekočega pregleda gospodarskega upravljanja, še ni vzpostavljen, se še naprej uporablja trenutni pravni okvir," so zapisali v Bruslju. Države članice so znova pozvali, da do konca aprila predložijo svoje programe za stabilnost in konvergenčne programe, v katerih naj upoštevajo merila za prilagoditev javnega dolga, ki jih je Evropska komisija predstavila novembra lani.
Preberi še
Evropska komisija bi rahljala fiskalna pravila za države EU
Evropska komisija bi spremenila okvire fiskalnega načrtovanja držav, maastrichtski meji ostajata.
14.11.2022
OECD znova žuga: Zmanjšajte davčni primež plač, obdavčite nepremičnine
'Rast slovenskega BDP se bo v 2023 upočasnila na 0,5 odstotka,' napovedujejo pri OECD.
22.11.2022
Koliko so zadolžene države EU in kaj to pomeni za fiskalno politiko
Več kot polovica držav Evropske unije ne izpolnjuje več maastrichtskih kriterijev, zaradi česar bi lahko prišlo tudi do spremembe fiskalnega pravila.
05.09.2022
Evropska komisija je v začetku novembra predstavila predlog novega okvira za fiskalno načrtovanje držav članic EU. Predlog bi uvedel štiriletno načrtovanje proračunov držav, ki bi vsebovali fiskalne, naložbene in reformne zaveze. Načrti naj bi temeljili na postopnem zmanjševanju javnega dolga in ohranjanju proračunskega primanjkljaja pod tremi odstotki BDP. V primeru ustreznih reform in investicij bi bilo državam omogočeno tudi začasno odstopanje od fiskalnih pravil.
"Države so prav tako povabljene k razpravi o tem, kako naj bi njihovi reformni in naložbeni načrti prispevali k fiskalni vzdržnosti ter trajnostni in vključujoči rasti, vključno s cilji zelenega in digitalnega prehoda, ter odpornosti," je zapisano v smernicah.
Ločena priporočila
Na podlagi programov bo Evropska komisija pripravila priporočila na področju javnofinančnih politik za leto 2024 za vsako državo članico posebej, ki jih bo predvidoma podala maja. "Danes objavljene smernice bodo članicam omogočile določitev javnofinančnih politik za prihodnje leto, ki naj bodo preudarne pri tekoči porabi in zaščitijo naložbe. Te smernice zagotavljajo jasnost v negotovih časih," je povedal evropski komisar za gospodarstvo Paolo Gentiloni. Obenem pa v EU poteka razprava o prenovi ekonomskega upravljanja.
Glede na vztrajno visoko negotovost glede makroekonomskih in proračunskih obetov v tem trenutku Evropska komisija meni, da odločitve o tem, ali bodo države članice vključene v postopek zaradi preseženega javnofinančnega primanjkljaja, ne bi smeli sprejeti to pomlad. Komisija bo Svetu EU predlagala začetek tovrstnih postopkov spomladi 2024 na podlagi podatkov za leto 2023.
"Izogibanje ukrepom z negativnim strukturnim učinkom"
Čeprav naj bi bile makroekonomske razmere v Sloveniji glede na zadnjo napoved Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar) letos ugodnejše od prejšnje napovedi, so bili pri Fiskalnem svetu RS jasni, da naj boljša makroekonomska izhodišča ob pričakovanem rebalansu ne vodijo v dodatno povišanje predvidene porabe.
Ob tem pričakujejo, da bo rebalans pripravljen bolj realistično kot lani jeseni. Po veljavnem proračunu naj bi skupni primanjkljaj letos znašal 3.314 milijonov evrov. "Gibanja proračunskih agregatov naj bi se sicer v prihodnjih mesecih poslabšala zaradi večjega učinka sprejetih draginjskih in drugih ukrepov," pravijo pri fiskalnem svetu, na čelu katerega je Davorin Kračun.
Hkrati vlado ponovno opozarjajo, naj bodo morebitni dodatni ukrepi začasni in usmerjeni, saj se pojavljajo zahteve po diskrecijskem prilagajanju različnih transferjev iz javnih blagajn zaradi draginje. "Sprejemanje ukrepov s trajnim učinkom namreč povečuje tveganja za podaljšanje obdobja visoke inflacije in za srednjeročno vzdržnost javnih financ," dodajajo.
Na fiskalnem svetu opozarjajo tudi na napovedano spremembo sistema ekonomskega upravljanja v EU, ki bo ključno determiniral manevrski prostor fiskalne politike v naslednjih letih. "To je dodaten razlog za izogibanje ukrepom z negativnim strukturnim učinkom," so jasni na fiskalnem svetu.
