Negotova stabilnost finančnih trgov po letu vojne v Ukrajini

Natanko eno leto od začetka vojne v Ukrajini se trgi od surovin do delnic vračajo na predvojne ravni, čeprav se je v tem času stanje precej spremenilo. V Evropi, ki je rusko-ukrajinski krizi najbolj izpostavljena, se je med drugim končalo dolgoletno obdobje negativnih obrestnih mer. Občutno se je zmanjšala tudi energetska odvisnost od Rusije.

Svetovno gospodarstvo ostaja na udaru nadaljnjih motenj v dobavnih verigah ter nihajnosti cen hrane in goriva, kar prispeva k visoki inflaciji in posledično zaostrovanju pogojev zadolževanja. Gospodarska dejavnost v evroobmočju se je v drugi polovici leta 2022 poslabšala, največjo škodo pa je povzročila rast cen energije, zlasti zemeljskega plina, potem ko je Rusija zmanjšala dobavo po plinovodih v Evropo.

"Geopolitično tveganje se je v zadnjih letih pomembno povečalo in izvira iz sprememb v razporeditvi ekonomske moči držav," je za Bloomberg Adria povedal glavni ekonomist pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) Bojan Ivanc. "Finančni trgi se odzovejo najbolj negativno na nepričakovana tveganja, katerih pomena ne znajo oceniti, in pogosto so takšni trenutki ustrezni za povečanje prisotnosti na trgih za dolgoročne varčevalce."

V luči obletnice vojne smo pregledali, kako so se na negotovo dogajanje v tem času odzivali finančni trgi, od delnic in obveznic do surovin in valut.

Surovine v ospredju

V letu 2022 je zemeljski plin nadomestil surovo nafto kot najpomembnejša geostrateška surovina, saj je Rusija na zahodne sankcije odgovorila z rezi v dobavi plina Evropi, kar je cene poslalo v zgodovinske višave. Avgusta je referenčna cena plina na nizozemski borzi TTF presegla 300 evrov na megavatno uro, od takrat pa upadla za okrog 85 odstotkov in trenutno znaša 50 evrov na megavatno uro. To je celo nižje od predvojnih cen, saj se je plin začel dražiti že ob koncu leta 2021.

Evropska unija (EU) se je na energetsko krizo, ki jo je povzročil izpad uvoza iz Rusije, odzvala z večjim uvozom utekočinjenega plina (LNG), iskanjem alternativnih dobaviteljev, znižanjem porabe in hitrim polnjenjem zalog za zimo. Namesto Rusije je največja izvoznica plina v Evropo postala Norveška, največ LNG pa EU po novem uvozi iz Združenih držav Amerike (ZDA).

Rusija in Ukrajina izvažata veliko surovin. Rusija je največja svetovna izvoznica pšenice, surovega železa, zemeljskega plina in niklja ter predstavlja pomemben delež svetovnega izvoza premoga, surove nafte in rafiniranega aluminija. Rusija in Belorusija sta tudi pomembni dobaviteljici gnojil, Ukrajina pa je ključna izvoznica živilskih surovin, kot sta pšenica in sončnično olje.

Tudi hrana je nekaj časa predstavljala geopolitično orožje, saj je ruska blokada ukrajinskih pristanišč v Črnem morju preprečevala izvoz pšenice iz države, kar je povečevalo tveganje lakote na Bližnjem vzhodu in v Severni Afriki. Mnoge države v regiji, najbolj pa Turčija in Egipt, so namreč odvisne od prehranskih surovin iz Črnega morja. Septembra lani sta ob posredovanju turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana in Združenih narodov sprti strani dosegli dogovor o vzpostavitvi izvoznega koridorja, kar je omililo pomanjkanje ključnih pridelkov in pomagalo znižati cene hrane.

Cene surove nafte so lani nihale; cena za 159-litrski sod zahodnoteksaške nafte je dvakrat presegla 120 dolarjev. Danes znaša okrog 76 dolarjev za sodček. EU in države G7 so z uvedbo embarga na uvoz ruske nafte in omejitvijo cene zanjo pri 60 dolarjih ob koncu leta načele ruske naftne prihodke, s katerimi predsednik Vladimir Putin financira vojno. Cena nafte urals, ki jo Rusija pretežno izvaža v EU, je po embargu padla v primerjavi z nafto brent, v začetku februarja pa se je ruska vlada odločila določiti fiksen tečaj za uralsko nafto pri 20-dolarskem popustu v primerjavi z nafto brent.

Januarja letos se je energija pocenila za 8,9 odstotka, od tega zemeljski plin v Evropi za kar 44 odstotkov. Za 6,2 odstotka so upadle tudi cene gnojil, medtem ko se je hrana rahlo podražila, po podatkih Svetovne banke pa so cene kovin v povprečju narasle za šest odstotkov: kositra za 16,5 odstotka, železa za 9,3 odstotka in bakra za 7,9 odstotka. Gibanje cen nafte in kovin je bilo sicer bolj odvisno od dogajanja na Kitajskem, kjer so kovidna zaprtja v letu 2022 zavirala svetovne dobavne verige in povpraševanje v eni največjih porabnic surovin na svetu.

Odhodi z ruskih trgov

Na svetovnih borzah sta največ negotovosti povzročala visoka inflacija in boj centralnih bank z njo, kar je delno posledica višjih cen energije in hrane zaradi rusko-ukrajinske vojne. Ameriška centralna banka (Federal Reserve), britanska Bank of England (BoE) in Evropska centralna banka (ECB) so se dvomestni inflaciji zoperstavile z agresivnimi dvigi obrestnih mer, kar je podjetjem dražilo zadolževanje in mnoga vodilo v odpuščanja, zlasti v tehnološkem sektorju.

"Za finančne trge je največja neznanka osnovna inflacija, katere gibanje bo pomembno vplivalo na oblikovanje odločitev ključnih centralnih bank, ECB in Feda," pravi Ivanc. V januarju je bila osnovna inflacija v evroobmočju 8,6-odstotna, kar kaže na umirjanje rasti cen.

"Inflacija ni samo posledica vpliva stroškovnih sil. Če je fiskalna politika spodbujevalna in je zaposlenost visoka, so lahko inflacijski pritiski še vedno nadpovprečni in pomenijo tri- do štiriodstotno inflacijo namesto ena- do dvoodstotne, kot smo je bili vajeni dolga leta pred 2020. To lahko dejansko pomeni, da bo boj proti višji inflaciji daljši, kot pričakujemo danes," pojasni.

Indeks MSCI World, ki meri gibanje delnic v razvitih gospodarstvih sveta, je leto po invaziji približno pet odstotkov pod izhodiščem, podobno kot osrednji ameriški indeks S&P 500. Medtem so evropske delnice, vključene v indeks Eurostoxx 50, dobrih 11 odstotkov nad izhodiščem, evroobmočje pa naj bi se po zadnjih napovedih letos izognilo globlji recesiji.

Zaradi vojne v Ukrajine je mnogo globalnih podjetij zapustilo ruski trg, bodisi z ustavitvijo investicij ali prodaje bodisi z zaprtjem trgovin. Vpliv na njihovo poslovanje v zadnjem letu je bil odvisen od deleža prihodkov, ki ga je predstavljala Rusija, odhodi pa so se dogajali v praktično vseh sektorjih, od potrošniških dobrin do energije in proizvodnje.

Med podjetji, ki so zapustila Rusijo ali ustavila del poslovanja, so McDonald's, Nike, H&M, Uniqlo, Ikea, Nestle, Heineken, Pepsi, Netflix, Sony, Disney, Airbus, Boeing, FedEx, DHL in UPS. Tudi tehnološka podjetja, kot so Google, Amazon, Apple, Ericsson, Microsoft, Nokia in Sony, so omejevala svojo prisotnost na ruskem trgu, pa večji avtomobilisti (Nissan, Renault, Stellantis, Volvo) in druga industrijska podjetja.

Posle v državi so zaključile tudi vodilne finančne inštitucije, od Goldman Sachsa, JP Morgan Chase, Bank of America, Citigroup in Deutsche Bank do Mastercarda, Vise in Western Uniona, skupaj z največjimi svetovalnimi podjetji na svetu, kot so McKinsey, Boston Consulting Group in štiri največje računovodske firme na svetu (Deloitte, EY, KPMG, PwC).

Rusija je svoje gospodarstvo preusmerila v vojno industrijo, z izvozom fosilnih energentov pa je žela presežne dobičke, kar je državi preprečilo večje padce gospodarske rasti v letu 2022. Mednarodne inštitucije OECD, Svetovna banka in Mednarodni denarni sklad (MDS) napovedujejo od 2,2- do 3,5-odstotni padec ruskega bruto domačega proizvoda (BDP) za leto 2022.

Rast donosnosti obveznic, nihanje evra in dolarja

Tudi obvezniški trgi so se gibali predvsem v odziv na dvige obrestnih mer centralnih bank, zaradi katerih so donosnosti na najpomembnejše državne obveznice rasle. ECB, ki določa monetarno politiko za več nacionalnih držav z različnimi gospodarstvi, se je soočala z dodatno težavo rastočih razkorakov v donosnosti obveznic, na primer med nemškimi in italijanskimi obveznicami. Donosnosti obveznic še vedno ostajajo visoke, saj centralne banke še dvigajo obrestne mere.

Donosnost obveznic z ročnostjo deset let se je povečala tudi v ZDA in Združenem kraljestvu, kjer sta centralni banki Fed in BoE dvignili ključne obrestne mere za štiri odstotke. Geopolitična negotovost in inflacija sta tako končala obdobje nizkih obrestnih mer, s katerimi so centralne banke spodbujale gospodarstvo od finančne krize leta 2008 dalje.

Burno je bilo tudi na valutnih trgih, kjer je v prvih mesecih po vojni dolar vztrajno pridobival vrednost, saj je Fed med prvimi začel z dvigi obrestnih mer, kar je krepilo svetovno rezervno valuto. Z rastjo dolarja so vrednost izgubljale druge večje valute, med njimi tudi evro. V septembru, oktobru in novembru je evro večkrat padel pod pariteto z dolarjem, ob koncu leta pa je skupna evropska valuta beležila rast, ko je tudi ECB pričela z agresivnim monetarnim zategovanjem.

Trg kriptovalut je v času vojne vztrajno padal, predvsem na račun zaostrovanja monetarne politike večjih centralnih bank, kar je vlagatelje odganjalo od tveganih finančnih sredstev. Največja kriptovaluta po tržni kapitalizaciji bitcoin je od začetka invazije izgubila 35 odstotkov vrednosti, od vrha konec marca 2022 pa skoraj polovico.

"V danem trenutku finančni trgi ocenjujejo geopolitično tveganje na vzhodu Evrope kot lokalno obvladljivo, seveda pa to ne pomeni nujno, da bo res tako," meni Ivanc.