Evropa se pripravlja na cenovno kapico na naftne derivate, ki imajo izvor v Rusiji in bo začela veljati 5. februarja. Pomemben del svetovnega dizelskega trga, ki poganja svetovno gospodarstvo, je le nekaj tednov oddaljen od novega paketa sankcij. Podobni ukrepi že veljajo za surovo nafto, vendar sta omejitev in prepoved rafiniranih goriv – zlasti dizla – tisto, zaradi česar so nekateri opazovalci naftnega trga zaskrbljeni – predvsem zaradi možnosti skokov cen.
Evropska unija (EU) bo morala nadomestiti približno 600 tisoč sodov dnevno uvoženega dizelskega goriva, Rusija pa bo morala najti nove kupce za te zaloge, skladiščiti gorivo na ladjah ali zmanjšati proizvodnjo v svojih rafinerijah. Pošiljke v EU iz Združenih držav Amerike (ZDA) in Indije so v porastu, saj tam proizvedejo več, kot porabijo. Pričakuje se tudi, da bo Kitajska poslala več goriva na svoje bližnje trge, s čimer bo posredno potisnila dizel drugih dobaviteljev proti Evropi.
Opazna je večja vloga Indije pri oskrbi Evrope, piše Bloomberg. Ta je od izbruha vojne postala eden največjih kupcev ruske surove nafte po znižani ceni. Veliko povečanje indijskih tokov dizelskega goriva bi lahko zagotovilo, da se ruska surova nafta kupuje in predeluje v dizel v Indiji, preden se prodaja nazaj v Evropo. Takšna trgovina ne bi kršila pravil EU, vendar kaže na neučinkovitost sankcij. Nafto bodo prevažali na tisoče kilometrov dlje kot običajno in nato ponovno nazaj v Evropo. To zimo se je Evropa doslej sicer izognila najbolj črnogledim napovedim. Dizel se je zaradi neobičajno toplega vremena in dobav v Evropo celo pocenil.
Kako visoko bo šla ECB z obrestnimi merami?
Borba Evropske centralne banke (ECB) z inflacijo bi se lahko končala v polovici leta, ocenjujejo ekonomisti, ki jih je anketiral Bloomberg. Obrestna mera na mejne depozite, ki je trenutno pri dveh odstotkih, naj bi se zvišala v treh korakih in vrh dosegla pri 3,25 odstotka. Ekonomisti pričakujejo višanja za 50 bazičnih točk na srečanjih v februarju in marcu ter za 25 bazičnih točk maja ali junija. Srednja napoved analitikov nato predvideva znižanje stopnje nazaj na tri odstotke na začetku tretjega trimesečja.
Vlagatelji ocenjujejo, da bo šla ECB dlje. Obrestna mera na mejne depozite naj bi po anketi MLIV Pulse najvišjo vrednost dosegla pri 3,5 odstotka ali več. Jedrna inflacija, ki ne upošteva cen hrane in energije, naj bi po ocenah ekonomistov povprečno v prvem trimesečju vrh dosegla pri 5,1 odstotka, v zadnjem trimesečju pa naj bi zdrsnila na 3,5 odstotka.
Kaj bo v ospredju v Davosu?
V švicarskem Davosu se danes začenja 53. letno srečanje Svetovnega gospodarskega foruma (WEF). V ospredju bodo ruska vojna v Ukrajini, strah pred globalno recesijo, inflacija in podnebne spremembe. Forum se po nekaj okrnjenih izvedbah letos vrača v polnem obsegu. Med drugim so udeležbo napovedali predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, nemški kancler Olaf Scholz, pa tudi vodilni predstavniki Združenih narodov, Mednarodnega denarnega sklada, Svetovne trgovinske organizacije in Nata.
Najbolj brani članki
Danes spremljamo
Nemški center za evropske raziskave (ZEW) bo objavil vrednost indeksa gospodarskih pričakovanj v največjem evropskem gospodarstvu in v območju evra. To je vodilni kazalec gospodarskega stanja. Indeks pripravijo z anketiranjem okoli 350 nemških vlagateljev in analitikov. Vrednost indeksa nad ničlo pomeni optimizem, pod ničlo pa pesimizem. Tako za nemški indeks kot za indeks evroobmočja napovedujejo izboljšanje gospodarskih pričakovanj.