Slovenija med uspešnejšimi državami pri črpanju evropskih sredstev

Slovenija bo imela iz evropskega kohezijskega sklada do leta 2027 na voljo 3,2 milijarde evrov. Prvi javni razpisi so predvideni v prvi polovici leta 2023, največ denarja bo namenjenega za raziskove in razvoj, socialo in zeleni prehod. Na petkovi predstavitvi v parlamentu bo načrte v zvezi z izvajanjem evropske kohezijske politike predstavil Aleksander Jevšek, kandidat za ministra za kohezijo in regionalni razvoj. Preverili smo, kako uspešna je bila Slovenija pri črpanju evropskih sredstev iz iztekajoče se perspektive in kaj pričakovati na področju črpanja evropskih kohezijskih sredstev v prihajajočem obdobju.

Slovenija je do prve polovice januarja 2023 počrpala 80 odstotkov razpoložljivih evropskih sredstev za obdobje med letoma 2014 in 2021, pri čemer črpanje iz te perspektive poteka do konca leta 2023. Z 80-odstotno uspešnostjo si z Luksemburgom delimo peto mesto med državami članicami Evropske unije (EU). Od Slovenije so bile pri črpanju sredstev iz evropskih strukturnih in naložbenih skladov uspešnejše le Irska, Madžarska, Portugalska in Finska.

Po podatkih uradnega portala Evropske komisije o kohezijski politiki je bila Slovenija najbolj uspešna pri črpanju sredstev iz sklada za regionalni razvoj (91 odstotkov) in pobude za zaposlovanje mladih (90 odstotkov), najmanjšo realizacijo pa smo imeli pri črpanju sredstev iz evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo (51 odstotkov). Podpovprečni smo pri črpanju iz evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (70 odstotkov), kohezijskega sklada (75 odstotkov) in socialnega sklada (79 odstotkov).

"V Bruslju potekajo pogovori, da bi nepočrpana sredstva iz kohezijskega sklada namenili za reševanje energetske krize," so nam povedali na Službi vlade za razvoj in kohezijsko politiko (SVRK).

Kaj pričakovati za naprej?

SVRK je decembra napovedala določene poenostavitve postopkov, da bi tako omogočila čim hitrejši začetek izvajanja evropskih projektov in še večjo učinkovitost koriščenja evropskih sredstev. Učinkovitost črpanja pa bo odvisna tudi od subjektov, ki bodo prijavljali svoje projekte na razpise za črpanje kohezijskih sredstev.

"Večina sredstev za podjetja bo namenjena raziskavam in razvoju ter spodbujanju raziskovalno-razvojnih aktivnosti med podjetji in javnim sektorjem," je za televizijo Bloomberg Adria dejala Kristina Kočet Hudrap, direktorica podjetja Tiko Pro. "Podjetja bodo lahko pridobila sredstva tudi za testiranje novih tehnologij, kot je umetna inteligenca, zato že sedaj spodbujamo podjetja, da razmislijo, katere inovacije želijo razviti v naslednjih sedmih letih."

Velik del sredstev je namenjen tudi zelenemu prehodu, kamor sodijo naložbe v obnovljive energije in energetsko sanacijo stavb. Posebne spodbude so namenjene tudi lesni industriji. Razpisi za projekte se bodo začeli predvidoma odpirati v drugem četrtletju naslednjega leta.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar