Današnja stavka pacientov: Koga sploh naslavlja, gre za predstavo?

Leto 2023 bo v Sloveniji očitno zaznamovala problematika javnega zdravstva in njeno reševanje s strani koalicije Roberta Goloba. V torek poteka stavka pacientov, ki zahtevajo ureditev javnega zdravstva, v sredo pa še stavka dela zdravnikov, ki želijo višje plače in boljše pogoje dela.

Velik del javnosti se strinja, da gre pri stavki pacientov za čuden shod, saj se ne ve, komu je namenjen. 

"Gre za shizofreno situacijo," današnji protest v telefonskem pogovoru za Bloomberg Adria komentira sociolog Matevž Tomšič. "Če protest ne naslavlja vlade, ki je pristojna za izpolnitev zahtev stavkajočih, koga potem naslavlja?" se sprašuje Tomšič in dodaja, da je videti, kot da gre za predstavo za javnost in preusmerjanje pozornosti od odgovornih za reševanje problematike, saj protest podpirajo tudi predstavniki vlade.

Glede stavke pacientov tudi politični analitik Alem Maksuti ocenjuje, da gre za čuden protest, ki ni usmerjen niti proti vladi niti proti zdravnikom. Čudno se mu zdi tudi postopanje vlade, ki ima v rokah škarje in platno, hkrati pa se pridružuje protestom. Golob je sicer na ponedeljkovi novinarski konferenci poudaril, da je vlada odgovorna za reševanje težav, da pa se bo protesta udeležil z namenom, da posluša mnenja in zahteve pacientov.

Da je protest pacientov shizofren, meni tudi Jelka Godec, vodja poslanske skupine SDS. Po njenem se namreč ne ve, kdo protestira proti komu. "Zadeve naj se rešujejo v parlamentu, ne na ulici," pravi, pri čemer ocenjuje, da zdravstveni minister pozna problematiko in da ima podporo tako predsednika vlade Roberta Goloba kot parlamentarne koalicije. "Reforme na področju zdravstva sem pričakovala prej," je še dejala Godec, ki upa, da bo vlada onemogočila oderuške cene zdravstvenega materiala, ki jih zdravstveni zavodi plačujejo danes.

Oglasil se je tudi zdravnik Erik Brecelj, ki je v kolumni za Reporter zapisal, da bi stavko pacientov podpiral, če bi bila to res stavka pacientov in civilne družbe. "Ne pa stavka politikov, ki so desetletja in še vedno kolobarijo po zdravstvu, ki so imeli izjemna plačila za razna svetovanja, in kaj so naredili, vidimo danes."

Organizator stavke pacientov odgovarja

Eden od organizatorjev Jaša Jenull na zgornje očitke odgovarja, da stavka naslavlja vlado in da si pacienti želijo mesto za mizo, ko se bodo pripravljale rešitve. "Pacienti želimo biti vključeni v oblikovanje rešitev, kjer so do sedaj imeli besedo zgolj zdravniki in lobiji," poudarja Jenull. Organizatorji stavke pričakujejo, da bo vlada potrebno zakonodajo oblikovala in sprejela že letos.

Vlada je za letos sicer napovedala reformo zdravstvenega sistema, v Slovenski demokratski stranki (SDS) pa pozivajo vlado, da v roku 30 dni pripravi interventni zakon v zdravstvu.

Dejstvo ostaja, da slovensko javno zdravstvo ni v dobrem stanju. Brez osebnega zdravnika je več kot 130 tisoč ljudi, čakalne vrste za posege pri specialistih so predolge. Inciativa Glas ljudstva, ki organizira protest pacientov, je na spletni strani objavila svoje zahteve. Od vlade med drugim zahtevajo ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, zagotovitev osebnega zdravnika vsem, ki plačujejo obvezno zdravstveno zavarovanje, in odpravo t. i. dvoživk, torej zdravnikov, ki poleg javne zdravstvene službe opravljajo tudi zasebni posel. Pravijo tudi, da je treba dati prednost potrebam bolnikov namesto profitu zdravnikov. Dodajajo, da ne gre za protest proti vladi.

Protesti, ki bodo v torek potekali po več slovenskih mestih, so razburili del javnosti. Med drugim so se oglasili v društvu Mladi zdravniki Slovenije. Motijo jih lokacije protestov, ki bodo potekali pred zdravstvenimi domovi. "Za delovanje zdravstva nismo odgovorni zdravniki, ampak politiki, ki o zdravstvenem sistemu odločajo. Vodstveni kadri javnih zavodov so nastavljeni s strani lokalne (zdravstveni domovi) in državne politike (bolnišnice in oba UKC)," so zapisali v sporočilu za javnost. "Sprašujemo se, zakaj protesti ne potekajo pred Zavodom za zdravstveno zavarovanje (ZZZS), Ministrstvom za zdravje in mestnimi hišami. To so namreč ustanove, odgovorne za zdravstveni sistem."

SDS predstavil tri priporočila vladi za reševanje situacije v zdravstvu

V zvezi z dogajanjem v javnem zdravstvu in napovedano zdravstveno reformo je Godec na novinarski konferenci novinarjem predstavila tri priporočila vladi, ki so jih pripravili v SDS.

Prvo je sprememba zakona o javnem naročanju in uvedba referenčnih cen za medicinski material, da bodo cene primerljive z drugimi evropskimi državami. "Višek denarja, ki se sedaj steka v različne žepe, pa naj se nameni za odpravo plačnih nesorazmerij."

Drugo priporočilo je uvedba novega plačnega sistema v zdravstvu v sodelovanju s stanovskimi in sindikalnimi organizacijami. "Istočasno vladi predlagamo, da pripravi predlog odprave plačnih nesorazmerij v vseh ostalih delih javnega sektorja s tistimi strokovnimi deli javnega sektorja, ki predstavljajo zaokroženo celoto in želijo bodisi poseben plačni sistem bodisi poseben steber znotraj sedanjega okvirja."

Vlado je tudi pozvala, naj v roku 30 dni – v sodelovanju z opozicijo in strokovnimi stanovskimi organizacijami – pripravi zakon o interventnih ukrepih v zdravstvu, ki bo "začasno aktiviral vse razpoložljive rezerve v vseh delih zdravstvenega sistema za zagotovitev zdravstvenega varstva vsem, ki plačujejo obvezno zdravstveno zavarovanje". Ob tem je dodala, da naj vlada opredeli program za sistemsko vračanje v Slovenijo tistih slovenskih zdravnikov, ki so odšli delat v tujino, ker je sistem pri nas neurejen.

Kaj o ureditvi razmer v zdravstvu piše v koalicijski pogodbi

Vlada, ki ureditev razmer v zdravstvu postavlja kot letošnjo prioriteto, je v koalicijski pogodbi zapisala temeljne usmeritve zdravstvene reforme. Zavezali so se, da bodo vzpostavili ažurne evidence čakalnih dob; zagotovili dostop do zdravnika na primarni ravni; uveljavili in ovrednotili standarde in normative v zdravstvu; debirokratizirali in digitalizirali zdravstveni sistem s poudarkom na primarnem zdravstvu; takoj dodatno finančno stimulirali medicinski kader; opravili primerjalni sistemski pregled nad izvajanjem zdravstvenih storitev in uredili nadzor plačnika nad financiranjem opravljenih zdravstvenih storitev ter zagotovili ustrezno financiranje zdravstvene blagajne.

 

Dopolnjeno z izjavo Jaše Jenulla.