07. november 2022, 12:45
Glede na dejansko realizacijo naj bi primanjkljaj do konca leta dosegel kar 1,76 milijona evrov
To je okoli 0,8 milijarde evrov več kot v povprečju prvih desetih mesecev
Rast stroškov dela naj bi se v zadnjih dveh mesecih okrepila na 46,2 odstotka
STA
"Realizacija proračuna do vključno oktobra potrjuje oceno Fiskalnega sveta, da rebalans ni predstavljal ustrezne osnove za pripravo proračunskih dokumentov za 2023 in 2024," vlado znova opozarja Fiskalni svet RS, ki je že predhodno ocenil, da je rebalans nerealističen. Po njihovem mnenju ustvarjanje obsežnega manevrskega prostora za odhodke tudi navidezno zmanjšuje pomen ukrepov, sprejetih po uveljavitvi rebalansa, na javnofinančni izid.
Glede na dejansko realizacijo naj bi primanjkljaj v zadnjih dveh mesecih leta dosegel kar 1,76 milijarde evrov, od katerih je 1,16 milijarde evrov nepovezanih z ukrepi za blažitev posledic epidemije in draginje. "To je za okoli 0,8 milijarde evrov več kot v povprečju prvih desetih mesecev," so ocenili v najnovejši mesečni publikaciji.
Ob tem poudarjajo, da se s predlogom izhodnega kovidnega zakona na področju zdravstva nadaljuje sprejemanje interventne zakonodaje, ki ni nujno neposredno povezana z dogodkom, ki naj bi ga naslavljala. "To nakazuje na tveganje, da bo tudi interventna zakonodaja za blažitev posledic draginje vsebovala določila, ki ne bodo neposredno povezana z energetsko krizo," predpostavljajo pri fiskalnem svetu.
Kot pravijo v mesečni informaciji, naj bi bila obsežna proračunska rezerva v predlogu proračuna za leto 2023 za draginjske ukrepe tako uporabljena namensko le formalno, dejansko pa bi bila sredstva podobno kot med epidemijo porabljena za reševanje drugih težav. "Tudi sistemske narave, kar bi lahko trajno obremenilo javne finance," dodajajo pri fiskalnem svetu.
Skupni prihodki so bili v prvih desetih mesecih letos 14,2 odstotka višji kot v enakem obdobju lani, brez upoštevanja neposrednega učinka ukrepov za blažitev posledic epidemije in draginje pa 18,2 odstotk. "Visoka rast je delno posledica učinka osnove, ko so bili v prvih mesecih lani zaradi omejitvenih ukrepov prihodki precej nizki, deloma hitrega okrevanja domačega povpraševanja, pomembno pa k rasti prispeva tudi višja inflacija," pojasnjuje fiskalni svet.
K medletni t. i. očiščeni rasti prihodkov največ, okoli tretjino, prispevajo prihodki od davka na dodano vrednost (DDV). Drugi najpomembnejši dejavnik letošnje rasti prihodkov so višji prihodki od davka na dohodek pravnih oseb, ki so bili v prvih desetih mesecih letos medletno 68,9 odstotka višji. "Visoka rast je zlasti posledica rekordno visokega poračuna kot posledica uspešnega poslovanja podjetij v lanskem letu. Na osnovi tega je tudi letošnja akontacija višja kot lani," pravijo v poročilu.
Poleg ukrepov so k skupni rasti največ prispevali višji transferji posameznikom in gospodinjstvom, in sicer predvsem zaradi zakonsko predpisane uskladitve z lansko inflacijo. "V zadnjih dveh mesecih leta naj bi bili ob upoštevanju dosedanje realizacije in sprejetega rebalansa socialni transferji medletno nižji za kar tretjino, kar po naši oceni ni realistično in predstavlja nadaljevanje prakse podcenjevanja te kategorije porabe pri proračunskem načrtovanju," ob tem opozarja fiskalni svet.
"To kljub doseženemu dogovoru s sindikati o povišanju za 4,5 odstotka z oktobrsko plačo ter dvigu nadomestila za malico s septembrom in poračunu regresa po naši oceni ni realistična predpostavka," opozarja fiskalni svet. Poleg tega naj bi bila po navedbah vlade v rebalansu sredstva za kritje učinka dogovora s sindikati prikazana v okviru rezerve in ne v okviru postavk za stroške dela.