Gradbene storitve v prvem četrtletju dražje za 2,4 odstotka

"V prvem četrtletju so bile cene gradbenih storitev v povprečju za 2,4 odstotka višje kot v prejšnjem četrtletju," so zapisali pri statističnem uradu RS (Surs). Četrtletno so sicer podatke o cenah storitev v gradbeništvu začeli zbirati letos. 

Najbolj so se podražile storitve v dejavnosti specializirana gradbena dela, in sicer za 3,4 odstotka, najmanj pa v dejavnosti gradnja stavb - za 0,7 odstotka. Gradnja drugih inženirskih objektov se je podražila za 2,6 odstotka. Med specializiranimi gradbenimi deli so se najbolj, za štiri odstotke, podražile storitve v dejavnosti pripravljalna dela na gradbišču, najmanj, za 2,4 odstotka, pa zaključna gradbena dela.

Surs v okviru indeksa cen storitev pri proizvajalcih računa in objavlja indekse za vsa področja dejavnosti z izjemo gradbeništva, skladno z evropsko uredbo. Nova evropska uredba za področje poslovnih statistik predvideva razvoj samostojnega indeksa cen proizvajalcev v gradbeništvu, vendar le za gradnjo novih stanovanj, pojasnili statistiki.

"Gre za zelo pomembno gospodarsko panogo, zato najpomembnejši uporabniki, tako vlada in druge državne institucije kot tudi gospodarstvo, potrebujejo celovite podatke o gibanju cen v gradbenih dejavnostih. Surs je zato želel zajeti celotno področje gradbeništva in je razvil indekse cen za vse gradbene dejavnosti ter vse vrste objektov," so navedli.

Slovenija z največjim upadom obsega gradbenih del v Evropi

Obseg gradbenih del v območju z evrom se je aprila na mesečni ravni zmanjšal za 0,2 odstotka, na letni ravni pa za 1,1 odstotka. V EU se je na mesečni ravni okrepil za 0,2 odstotka, na letni pa padel za 0,9 odstotka. Slovenija je v obeh primerjavah beležila enega največjih padcev, je danes objavil Eurostat.

Aprila je bil glede na marec v območju z evrom obseg del na stavbah nespremenjen, na gradbenih inženirskih objektih je bil manjši za 1,1 odstotka, na pripravljalnih in zaključnih delih pa se je zmanjšal za 0,1 odstotka.

V EU je obseg del na stavbah porasel za 1,1 odstotka, obseg del na gradbenih inženirskih objektih je ostal nespremenjen, obseg del na pripravljalnih in zaključnih delih pa se je skrčil za 0,2 odstotka.

Med članicami, za katere so bili na voljo podatki, so imele največjo rast Madžarska (+11,1 odstotka), Romunija (+8,0 odstotka) in Slovaška (+7,7 odstotka). Največji padec so beležile Belgija (-3,7 odstotka), Slovenija (-2,7 odstotka) in Nemčija (-2,1 odstotka).

Gradbeništvo lani z največjo rastjo neto čistega dobička

Za slovensko gradbeništvo je bilo lansko leto odlično, smo pisali. Celotni prihodki v panogi so se po podatkih Ajpesa povečali za desetino, na dobrih devet milijard evrov, rast neto čistega dobička se je povečala za kar 13 odstotkov, na dobrih 386 milijonov evrov. Za slabo desetino je zrasla tudi neto dodana vrednost na zaposlenega, ki je lani dosegla dobrih 45 tisoč evrov. Prav gradbeništvo je med vsemi gospodarskimi panogami imelo največjo rast neto čistega dobička.

Vsa največja gradbena podjetja pri nas so lani povečala prihodke. Strabag skoraj za polovico, Pomgrad pa za okoli petino. Nadaljevanje pozitivnega trenda v gradbeništvu je odvisno prav od državnih naložb, ki so lani obsegale približno 70 odstotkov investicij v gradbeništvu.

Direktor Zbornice gradbeništva pri GZS Gregor Ficko opozarja, da bi morali gospodarsko rast pospešiti tudi z vlaganji v javne naložbe, predvsem v prometno, energetsko in socialno infrastrukturo. Po njegovih besedah ima namreč gradbeništvo zelo velike multiplikacijske učinke na druge veje gospodarstva.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar