'Anonimnost transakcij omogoča skrivanje deviantnih praks'

Predlog zakona o množičnem vrednotenju, ki med drugim omejuje vpoglede v transakcije za točno določene nepremičnine, razburja nepremičninska združenja.

Državna sekretarka na ministrstvu za finance Katja Božič sicer pojasnjuje, da evidenca trga nepremičnin ostaja javna v vseh delih razen pri identifikacijski oznaki nepremičnine. "Gre za osebni podatek in se ga da povezati z lastnikom nepremičnine. Zato predlagamo, da podatek o identifikacijski oznaki nepremičnine z vidika varovanja osebnih podatkov ni več javen," pravi Božičeva. Poudarja, da bodo imeli vsi posredniki in vsa zainteresirana javnost še vedno možnost vpogleda v vse transakcije na trgu nepremičnin.

Bloomberg Adria

 

Javnost ne bo imela le vpogleda o lastniku nepremičnine

"O lastnostih nepremičnin, o približni lokaciji, ta informacija o dogajanju na trgu nepremičnin ostaja javna. Seveda pa javnost ne bo imela podatkov do tega, kdo konkretno je bil prodajalec določene nepremičnine in za kolikšen znesek se je ta konkretna nepremičnina v lasti konkretne osebe prodala," odgovarja Božičeva. Dodaja, da bodo imeli ocenjevalci vrednosti nepremičnin še vedno dostop tudi do tega podatka.

Tudi nepremičninski posredniki imajo utemeljen interes za dostop

Direktor Zbornice za poslovanje z nepremičninami pri GZS Boštjan Udovič pravi, da imajo tudi drugi strokovnjaki s tega področja po zakonu utemeljen interes za dostop. "To nedvomno velja za nepremičninske posrednike, ki morajo na podlagi prvega odstavka 17. člena zakona o nepremičninskem posredovanju naročnika na primeren način seznaniti z vsemi okoliščinami, ki so pomembne za odločitev naročnika za sklenitev pogodbe v prometu z nepremičninami. To pa lahko nepremičninski posrednik učinkovito stori le, če ima dostop do vseh relevantnih podatkov," pravi Udovič.

STA

Anonimnost transakcij omogoča skrivanje deviantnih praks

Prav zato Novak meni, da bodo na boljšem tisti, ki jim transparentnost ne ustreza. "Stranpoti poslovnih aktivnosti ter investicije poslovnih subjektov in zasebnikov, kot so primeri Schellenburg ali Litijska, se bodo v primeru sprejetja predloga tega zakona težje odkrivale. To zagotovo ni javni interes, saj je prostor južno od Karavank nagnjen k mešetarjenju pod mizo. Zato je treba to urediti tako, da bodo možnosti za takšne poteze čim manjše. Anonimnost transakcij bo omogočala skrivanje takšnih deviantnih praks. Če je nekdo prišel do premoženja pošteno in zakonito, mu ni treba nič skrivati."

Transparentnost je boljša kot tajnost

Kot pojasnjujejo na finančnem ministrstvu, gre za spremembo, katere podlaga je zakon o varstvu podatkov. Novak se s tem ne strinja. "Tudi s tajnimi računi v Švici je bilo nekoč tako, a so se Švicarji pred leti odločili, da je boljša transparentnost kot tajnost. Za vse je to bolje. Za nekaj kriminalcev, nekaj bančnikov in nekaj davčnih utajevalcev je bila tajnost računov v Švici boljša, za preostalih nekaj milijonov ljudi pa slabša. Koristi od tega ima nekaj sto ljudi v državi, vsi drugi pa so veliko na slabšem, ker brez podatkov javnost še reagirati ne more."

fiabci.si

Novak meni, da bi bilo bolj smiselno, da bi se vlada lotila denimo spremljanja tržnih najemnin, saj te podatke nujno potrebujemo. "Podatki o najemninah, ki jih ima FURS, so popolnoma neuporabni, saj so v povprečju znižani za 50 odstotkov. Posledica tovrstnih oddaj in oddajanja nepremičnin na črno pa so neplačani davki za najemnine v višini 35 milijonov evrov letno," pravi Novak. Dodaja, da če vlada predloga omenjenega zakona ne bo umaknila, napoveduje ustavno presojo.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar