Ministrstvo za finance naj bi pripravilo spremembo zakona o množičnem vrednotenju, ki bo med drugim onemogočila pogled v dejanske transakcije na nepremičninskem trgu.
Gre za spremembe zakona o varstvu osebnih podatkov, ki je začel veljati konec januarja lani. Ta je sicer usklajen z vsemi članicami Evropske unije, a med drugim že od začetka letošnjega leta ni mogoč vpogled v evidenco prvič registriranih vozil.
Zdi se, da se bo podobno zgodilo tudi z zakonom o množičnem vrednotenju, na podlagi katerega lahko vsak državljan vstopa na spletno stran (Evidenca trga nepremičnin in Trgoskop) in preveri, kdaj in za koliko je bila prodana posamezna nepremičnina. Na podlagi teh podatkov lahko uporabniki pozneje v zemljiški knjigi dobijo vse podatke o nepremičnini, kot tudi preverijo lastništvo. Prav zadnje pa naj bi bil prevelik poseg v osebne podatke.
Preberi še
To so apartmaji in hiše na hrvaški obali, ki jih boste lahko dražili
Našli smo 11 stanovanj, tri hiše in stavbno zemljišče, ki bodo naprodaj na dražbah.
30.05.2024
Stanovanja se prodajajo najhitreje v zadnjih šestih letih
Premajhna ponudba na trgu nepremičnin je pospešila prodajo stanovanj. Letos se stanovanja v povprečju prodajajo 15 dni oziroma osem dni hitreje kot lani.
28.05.2024
Lahko omejitev oddajanja prek Airbnb sploh vpliva na najemniški trg?
Predlog zakona, ki med drugim ureja področje kratkoročnega oddajanja, je predvsem pri ponudnikih teh storitev naletel na veliko neodobravanje.
27.05.2024
E-pismo: Kupil sem stanovanje za 200 tisočakov, ne da bi si ga ogledal
Slovenci imajo - kot kaže - na voljo še vedno veliko denarja, ECB bo junija vseeno začel z rezi obrestnih mer.
25.05.2024
Vročica na dražbi: 56 dražiteljev ceno stanovanja zvišalo za 145 odstotkov
Nizka cena se je izkazala za magnet. Varščino je vplačalo kar 56 interesentov.
24.05.2024
Po predlogu zakona, ki naj bi v teh dneh romal v javno razpravo, naj bi do podatkov o dejanskih transakcijah nepremičnin dostopali le državni organi, kot sta Gurs in Furs, banke in cenilci nepremičnin. Nepremičninskim posrednikom in drugim uporabnikom pa naj to ne bi bilo omogočeno. Prav podatki o aktualnih transakcijah so v pomoč številnim nepremičninarjem, pa tudi prodajalcem, ki tako lahko realno ocenijo, za koliko bodo lahko prodali svojo nepremičnino.
Železnik: To ni dobra odločitev
Aleš Železnik iz nepremičninske agencije RCN pravi, da jim, čeprav posredniki odlično poznajo trg nepremičnin, takšna evidenca izjemno koristi. "Sploh če v prodajo dobimo nepremičnino na območju, kjer ne poslujemo pogosto. Takrat lahko preverimo, kakšne so dejanske cene na tem območju, in lahko korektno svetujemo prodajalcu glede višine cene," pojasnjuje Železnik. Ocenjuje, da bo špekulacij na nepremičninskem trgu, kjer že tako primanjkuje nepremičnin, cene pa so na rekordih, zdaj še več. "V takšnem primeru ne bomo imeli resničnih primerjav glede cen podobnih nepremičnin na istem območju."
Na drugi strani nepremičninski posrednik Nejc Mlakar iz Mesta nepremičnin, ki teh evidenc ne uporablja, meni, da to ne bo imelo večjega vpliva na cenovno dogajanje na trgu. "Vsak, ki začne prodajati nepremičnino, si ogleda, za koliko se oglašujejo primerljiva stanovanja na največjem nepremičninskem portalu. Resda v praksi eno stanovanje ni enako drugemu, a kljub vsemu lahko dobimo vsaj občutek, kakšno ceno lahko postavimo."
Nov model vrednotenja nepremičnin
S spremembo zakona se spreminja tudi model vrednotenja nepremičnin, ki bo prilagojen sedanjim tržnim razmeram. Zadnje vrednotenje je Geodetska uprava namreč opravila pred štirimi leti, od takrat pa so se razmere na nepremičninskem trgu dodobra spremenile, predvsem vrednosti nepremičnin. Tako je denimo zadnja izračunana posplošena vrednost 48 kvadratnih metrov velikega stanovanja za Bežigradom iz leta 2020 115 tisoč evrov, enako veliko stanovanje v istem bloku pa so denimo letos po podatkih evidence trga nepremični (ETN) prodali za 173 tisoč evrov.