Lahko omejitev oddajanja prek Airbnb sploh vpliva na najemniški trg?

Predlog zakona, ki med drugim ureja področje kratkoročnega oddajanja, je predvsem pri ponudnikih teh storitev naletel na veliko neodobravanje, načeloma se z njim strinjajo nevladne organizacije, a kljub vsemu opozarjajo, da predlog zakona ne rešuje celovite problematike na tem področju.

Pri ministrstvu za gospodarstvo, ki je zakon pripravilo, pravijo, da še ni povsem znano, kakšen predlog bo romal na vlado. Kot poudarjajo, bodo vse pripombe pregledali in preučili, katere pa bodo upoštevali, pa se bodo odločili po koncu javne obravnave konec junija. Na ministrstvu še poudarjajo, da je med drugim eden glavnih ciljev urediti področje tako, da bo imel pozitivne učinke tudi na nepremičninski trg.

Kratkoročno oddajanje ni vzrok za današnje stanje na trgu

Andrej Iskra iz podjetja Zymzo, ki upravlja stanovanja za kratkoročni najem, pravi, da kratkoročno oddajanje sploh ni povzročitelj pomanjkanja stanovanj, ampak je samo nov akter, ki ga zdaj krivijo za stare probleme. Kot poudarja Iskra, je dejanska težava, recimo Ljubljane in Kopra, pomanjkanje števila študentskih postelj, zaradi česar so študenti prisiljeni najemati druge oblike najema. "Lani je v Ljubljani povpraševanje po študentskih posteljah ponudbo preseglo za okoli 2.200, številni pa svoje vloge sploh niso oddali, teh je bilo vsaj 800, saj zaradi družinskega socialnega položaja do postelje sploh ne bi bili upravičeni.

Skupno na različnih platformah za kratkoročno oddajanje najdemo tisoč nepremičnin. Torej študentje v prestolnici zasedajo okoli tri tisoč stanovanj, kar je trikrat več, kot je vseh ponudnikov nastanitev," pravi Iskra in dodaja, da bi morala vlada svoje aktivnosti usmeriti v povečanje študentskih nastanitev.

Depositphotos

"Ne bom špekuliral, zakaj to področje še ni rešeno, ampak očitno ni pravega interesa za reševanje te problematike, čeprav je zagotoviti 10 tisoč postelj za študente veliko bolj preprosto, kot zagotoviti 2.500 novih stanovanj. Študent potrebuje eno sobo ali pa si celo dva ali več delijo  eno sobo, več sob si lahko deli eno bolj preprosto kuhinjo in še več sob si lahko deli eno kopalnico. Poleg tega bi za 2.500 novih stanovanj morali zagotoviti zadostno količino parkirnih mest in še vsaj vrtec ter šolo, študentje pa tega ne potrebujejo," je jasen Iskra.

Razlika je med stanovanji, v katerih ljudje bivajo, in tistimi, ki so namenjena zgolj oddaji

Maša Hawlina z Inštituta za študije stanovanj in prostora sicer pozdravlja predlog zakona, a meni, da bi moral zakonodajalec razlikovati predvsem med stanovanji, ki jih oddajajo tisti, ki v njih dejansko bivajo in kjer bi bil kratkoročni najem mogoč za obdobja, ko se lastniki odpravijo na daljši dopust, ter med stanovanji, ki jih lastniki ponujajo na najemnem trgu. "Ker to v predlogu ni predvideno, bo to najbrž še naprej spodbujalo pogodbe za 11 mesecev ter najemnikom onemogočalo, da bi najeto stanovanje lahko videli kot stabilen dom," poudarja Hawlinova.

"S tem, da lastnik v stanovanju, v katerem stanuje, občasno ali redno oddaja eno sobo ali pa da odda svoje stanovanje prek spletnih platform, medtem ko denimo potuje po svetu za nekaj tednov, ni nič narobe, tudi če bi bilo za kaj več kot 30 dni. Če pa najemodajalec svoje najemnike na vrhuncu poletne ali novoletne sezone za en mesec izseli iz stanovanja ali pa zaradi tega zakona ni pripravljen podpisati pogodbe, ki bi bila daljša od 11 mesecev, potem pa imamo resen družbeni problem. Na to bomo ministrstvo vsekakor opozorili in vsekakor pričakujemo, da ga bo to tudi upoštevalo," je jasna Hawlinova.

Ksaver Šinkar, EnaBanda

Hawlinova ob tem poudarja, da je to največja težava v Ljubljani, kjer stanovanj že več let drastično primanjkuje. "Ob razširjeni oddaji stanovanj prek spletnih platform se mesto, sploh od maja do septembra, duši pod težo vse bolj množičnega turizma, ki načenja kakovost bivanja lokalnih prebivalcev, obenem pa je marsikateri najemnik na trgu prisiljen svoj dom prepustiti turistom in iskati druge začasne rešitve."

Stanovanje za kratkoročno oddajanje ni nujno primerno za dolgoročno

Iskra na drugi strani poudarja, da ne moremo enačiti stanovanj, ki so namenjena kratkoročnemu in dolgoročnemu oddajanju. Kot pravi, stanovanja za kratkoročno oddajanje omogoča lastnikom fleksibilnost pri oddajanju, ki je dolgoročno ne omogoča."Recimo nekdo, ki ima stanovanje v Ljubljani, živi pa zunaj nje, ampak mora biti v Ljubljani zaradi službenih obveznosti recimo en teden v mesecu. Za takšno osebo ob ukinitvi kratkoročnega najema obstajata tri rešitve. Ali se za stalno preseli v Ljubljano ali pa to stanovanje proda ali odda v dolgoročni najem in se v Ljubljano vozi, kar seveda pomeni ne ravno majhnega stroška in izgube časa. Lahko pa še vedno živi v stanovanju en teden na mesec, sicer pa je stanovanje prazno," pojasnjuje Iskra. Dodaja, da bi se z enako težavo soočili tisti, ki so za svoje otroke, ki študirajo v prestolnici, kupili stanovanje z gotovino ali posojilom in ga oddajajo v poletnih mesecih, ko otrok nima študijskih obveznosti.  

O pozitivnih učinkih zakona je za zdaj težko govoriti

Hawlinova pravi, da je o pozitivnih učinkih tega zakona še težko govoriti, ker je za zdaj odprtih še preveč neznank. "Je pa dejstvo, da se na Airbnbju trenutno oglašuje približno trikrat več stanovanj kot za dolgoročni najem, tako da lahko predvidevamo pozitiven vpliv, kar se tiče vsaj nekaj povečanja ponudbe na najemnem trgu. A to, koliko stanovanj je trenutno aktiviranih za Airbnb, niti ni najbolj ključno za stanovanjsko področje, bolj problematično je, kakšen vpliv ima Airbnb na razumevanje stanovanja kot investicije, kot sredstva za ustvarjanje dobičkov," pravi Hawlinova.

Na boljšem bodo zgolj hotelirji

Iskra se s tem ne strinja in poudarja, da je treba poleg razlogov, ki jih je navedel, upoštevati tudi razlike med stanovanji, ki so na voljo za kratkoročni in dolgoročni najem, predvsem v lokaciji in opremi stanovanja. "Oprema v nastanitvah za kratkoročno oddajanje je prilagojena temu, v teh nastanitvah gostje samo spijo in si morda pripravijo kakšen obrok, rešitve za spanje zelo pogosto vsebujejo raztegljive kavče in pograde. Tudi glede lokacije se precej razlikujejo.

Za dolgoročno bivanje si večina želi dostopnost z avtomobilom, možnost parkiranja, bližino trgovin, šol, vrtcev in podobno. Turistov to večinoma ne zanima, oni želijo biti čim bolj v centru, pa tudi če bodo morali iti malo peš, da odložijo prtljago," še opozarja Iskra. Meni, da bodo s tem zakonom pridobili le velika hotelska podjetja tisti premožnejši, ki oddajajo celo hišo in bodo spremenili namembnost nepremičnine.

"Glavni namen tega zakona je omejevanje konkurence," sklene Iskra.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar