Finančni trgi so ključni del gospodarstva in ponujajo priložnosti za vlaganje in trgovanje z različnimi finančnimi instrumenti. Na Bloomberg Adria vam v seriji člankov želimo približati osnove ekonomije in financ, tokrat se osredotočamo predvsem na delnice in obveznice.
Kaj so delnice?
Delnice predstavljajo lastniški delež v podjetju. Ko kupite delnice določenega podjetja, postanete njegov delničar oziroma solastnik in imate pravico do dela dobička prek dividend ter pravico do glasovanja na letnih skupščinah.
Najpogosteje prodajajo in kupujejo na borzi, kjer se trguje z delnicami različnih podjetij. Če delnico kupimo ob pravem trenutku in vrednost te potem narašča, nam lahko ob prodaji prinese dobiček. Zaslužimo pa lahko tudi zgolj z držanjem delnice prek izplačila dividend, ki jih podjetje nameni svojim delničarjem.
Obstaja več načinov za vlaganje v delnice. Prvi korak je odprtje trgovalnega računa pri borzno-posredniški hiši, ki omogoča trgovanje z delnicami. Pri nas to omogočajo BKS Bank, Ilirika, NLB, Nova KBM in SKB. Prek njih lahko trgujete tako s slovenskimi kot tujimi delnicami. Če bi trgovali zgolj s tujimi delnicami, pa lahko račun odprete tudi pri tujih spletnih ponudnikih.
Ko odprete račun, morate raziskati, v katero podjetje se splača investirati. Borzni mački pred odločitvijo običajno analizirajo finančne kazalnike podjetja, poslovno zgodovino in trenutne tržne trende. Ker je težko staviti na enega konja, tveganje pa je temu primerno večje, se mnogi odločijo za diverzifikacijo portfelja, kar pomeni, da kupijo več različnih delnic, s tem pa zmanjšajo tveganje za izgubo. To je sicer najlažje prek nakupov indeksnih skladov (ETF), ki sledijo vrednosti celotnih indeksov, več o tem pa v ločenem izobraževalnem članku.
Kaj so borzni indeksi?
Posamezne delnice podjetij so potem združene v borzne indekse. Gre za kazalnike, ki merijo donosnost določenih delnic na borzi in omogočajo vpogled v celotno gibanje trga oziroma določenega sektorja. Trije najbolj znani borzni indeksi so:
S&P 500: ameriški borzni indeks, ki spremlja uspešnost 500 največjih podjetij na ameriškem trgu.
Euro Stoxx 50: evropski delniški indeks, ki spremlja uspešnost 50 največjih podjetij iz evroobmočja.
Nikkei 225: japonski borzni indeks, ki spremlja uspešnost 225 največjih podjetij na tokijski borzi.
Drugi znani svetovni indeksi so še ameriški tehnološki indeks Nasdaq 100 in ameriški industrijski indeks Dow Jones, v Evropi pa so pomembni nemški DAX, francoski CAC 40 in britanski FTSE 100.
Poleg omenjenih svetovnih indeksov ima vsaka država tudi svoje referenčne indekse, ki spremljajo uspešnost domačih podjetij na lokalnih borzah. Pri nas je to indeks SBITOP, ki meri uspešnost podjetij v prvi kotaciji, v Srbiji je indeks Belex15, na Hrvaškem indeks CROBEX, v Bosni in Hercegovini indeks SASX-10 in v Severni Makedoniji indeks MBI-10.
Katere borze so najbolj znane za trgovanje z delnicami na svetu?
Najbolj znani borzi v ZDA sta newyorška borza (NYSE) in tehnološka borza Nasdaq. Na NYSE se trguje z delnicami največjih podjetij, kot so Apple, Microsoft in Coca-Cola. Tehnološka podjetja, kot so Amazon, Facebook in Google, kotirajo na borzi Nasdaq.
V Evropi so najbolj znane borze London Stock Exchange (LSE), Euronext in Deutsche Börse. LSE je ena največjih borz na svetu, na njej pa se trguje z delnicami podjetij, kot so HSBC, British Petroleum in GlaxoSmithKline.
Euronext je vseevropska borza, ki vključuje borze v Amsterdamu, Parizu, Bruslju in Lizboni. Na njej se trguje z delnicami podjetij, kot so L'Oréal, Total in ING Group. Deutsche Börse je nemška borza, kjer se trguje z delnicami nemških podjetij, kot so Siemens, Volkswagen in Deutsche Bank.
V Aziji so znane borze Tokijska borza (TSE), Šanghajska borza (SSE) in Hongkonška borza (HKEX). TSE je največja borza v Aziji, na njej pa se trguje z delnicami Toyote, Sony in Honde. SSE je največja borza na Kitajskem, HKEX pa ena vodilnih borz v Aziji, kjer se trguje z delnicami podjetij, kot so Tencent Holdings, Alibaba Group in HSBC.
Kako zaslužite z delnicami?
Z delnicami je mogoče zaslužiti na več načinov. Lahko zaslužimo s samo prodajo delnice, pri čemer je vrednost višja kot takrat, ko smo jo kupili, lahko pa delnico držimo in smo za to nagrajeni z dividendami.
Rast vrednosti delnice (kapitalski dobiček): Z nakupom delnic po določeni ceni in prodajo po višji ceni lahko realizirate kapitalski dobiček. Ko se vrednost delnice poveča, lahko delnico prodate in ustvarite dobiček. Ta strategija se imenuje "kupi in drži" in pomeni, da v delnice vlagate dolgoročno in pričakujete, da se bo njihova vrednost sčasoma povečala. Ob prodaji delnice in ob realizaciji dobička je treba plačati tudi davek.
Dividende: Številna podjetja izplačajo dividende delničarjem kot del dobička, ki ga ustvarijo. Dividende se običajno izplačujejo četrtletno, polletno ali letno. Z nakupom delnic podjetja, ki redno izplačuje dividende, lahko ustvarite dividendno donosnost. Ta strategije je še posebej privlačna za vlagatelje, ki iščejo stabilen dohodek.
Ponovna investiranje dividend: Namesto da izplačane dividend dvignete s trgovalnega računa, jih lahko ponovno investirate z nakupom dodatnih delnic istega podjetja. To vam omogoča, da uporabite načela obrestnih obresti in sčasoma povečate število delnic, ki jih imate, kar lahko poveča vaš skupni dohodek od delnic.
Trgovanje z delnicami: Aktivni trgovci lahko zaslužijo tudi s kratkoročnim nakupom in prodajo delnic. Ta strategija se imenuje borzno trgovanje ali špekulacija. Trgovci poskušajo izkoristiti kratkoročna nihanja tečajev delnic za ustvarjanje dobička. Ta vrsta trgovanja zahteva ustrezno spremljanje trga ter analizo tehničnih in temeljnih dejavnikov, ki vplivajo na cene delnic. Gre za zelo tvegano startegijo.
Kaj so obveznice?
Obveznice so dolgoročni finančni instrumenti, ki jih izdajo vlade, korporacije ali drugi subjekti za zbiranje kapitala. Predstavljajo obljubo izdajatelja, da bo v določenem roku vrnil izposojeni denar skupaj z obrestmi. Obveznice veljajo za dolgoročne instrumente, ker imajo daljšo zapadlost, običajno od nekaj let do nekaj desetletij.
Ko kupite obveznico, dejansko posodite denar izdajatelju obveznice. V zameno za izposojeni denar vam izdajatelj plačuje redne obresti. Obresti se običajno plačujejo letno ali polletno, znesek obresti pa je določen s fiksno obrestno mero ali spremenljivo obrestno mero, ki je lahko povezana z referenčno obrestno mero, kot je LIBOR (londonska medbančna obrestna mera).
Katere vrste obveznic obstajajo?
Obstaja več vrst obveznic, ki se razlikujejo glede na izdajatelja:
Državne obveznice: izda jih država za financiranje državnih projektov in infrastrukture. Te obveznice imajo običajno nizko tveganje, ker so podprte z davčnimi prihodki države. Poznamo dvo-, pet-, deset- ali večletne obveznice.
Podjetniške obveznice: Izdajo jih zasebna podjetja za financiranje svojega poslovanja, razširitev ali refinanciranje obstoječih dolgov. Te obveznice imajo lahko različne stopnje tveganja, odvisno od finančne stabilnosti izdajatelja. Tudi te se razlikujejo po ročnosti.
Občinske obveznice: Izda jih lokalna vlada ali občina za financiranje projektov javnega interesa, kot je gradnja šol, bolnišnic ali infrastrukture. Obresti na občinske obveznice so ponekod oproščene davka.
Kako vlagati v obveznice?
Tako kot kupovanje delnic tudi vlaganje v obveznice zahteva odprtje investicijskega računa pri borzno-posredniški hiši, ki omogoča trgovanje z obveznicami. Vlagatelji lahko kupijo posamezne obveznice neposredno na primarnem trgu (ob sami izdaji) ali prek sekundarnega trga. Za oceno tveganja obveznice se lahko orientiramo po bonitetni oceni izdajatelja. Tako kot pri delnicah diverzifikacija portfelja obveznic zmanjša tveganje.
Kako zaslužite z obveznicami?
Vlagatelji lahko z obveznicami zaslužijo na več načinov. Prvi je prek obrestnih donosov. Ko kupite obveznico s fiksno obrestno mero, prejmete redna plačila obresti v času trajanja obveznice. Drug način je prodaja obveznice pred samo zapadlostjo.
Če se cena obveznice dvigne na sekundarnem trgu, jo lahko prodate po višji ceni in ustvarite kapitalski dobiček. Pomembno je omeniti, da se lahko vrednost obveznice spreminja glede na spremembe obrestnih mer in kreditne sposobnosti izdajatelja. Prav tako se spreminja zahtevana donosnost, ki jo želijo posojilodajalci.
Katere so najbolj znane državne obveznice?
Državne obveznice so priljubljene, kadar so varne in zanesljive. Državne obveznice izdajo države, ki so običajno sposobne izpolnjevati svoje finančne obveznosti in redno plačevati obresti. Vlagatelji pogosto gledajo na državne obveznice kot na varno zatočišče za svoj kapital in stabilen vir dohodka. Bonitetna ocena države, politična stabilnost, gospodarska moč in politika centralne banke so dejavniki, ki lahko vplivajo na priljubljenost in donosnost države.
Med njimi so tradicionalno:
Ameriške državne obveznice (U.S. Treasury Bonds, Treasuries): Ameriške državne obveznice veljajo za eno najvarnejših oblik naložbe. Izdaja jih ameriška vlada za financiranje svojih projektov in dolgov. Te obveznice imajo visoko bonitetno oceno in nizko stopnjo tveganja neplačila, zaradi česar so privlačne za vlagatelje, ki iščejo varno zavetje za svoj kapital. Državne obveznice ZDA ponujajo različne ročnosti, kot so 10-letne, 30-letne in 100-letne obveznice.
Nemške obveznice (Bunds): Nemške državne obveznice izdaja nemška vlada. Nemčija slovi po finančni stabilnosti in zanesljivosti, zato so nemške obveznice priljubljene med vlagatelji. Te obveznice so znane po nizki obrestni meri in kakovosti ter pogosto služijo kot referenčne točke za ocenjevanje bonitetne ocene drugih evropskih državnih obveznic.
Britanske državne obveznice (Gilts): Gilts so obveznice, ki jih izda britanska vlada. Priljubljeni so, ker veljajo za relativno varne naložbe. Obveznice Združenega kraljestva so še posebej privlačne za vlagatelje, ki iščejo stabilen dohodek in diverzifikacijo portfelja.
Japonske državne obveznice (JGB): Japonske obveznice izdaja japonska vlada. Japonski državni dolg je eden največjih na svetu, a japonske obveznice veljajo za relativno varne naložbe. Japonske državne obveznice imajo nizko obrestno mero, zaradi česar so privlačne za vlagatelje, ki iščejo stabilen dohodek. Te obveznice imajo različne ročnosti in so lahko od enega do trideset let.
Kakšen je datum zapadlosti obveznice?
Datum dospelosti obveznice je časovno obdobje, v katerem ima vlagatelj, ki je lastnik obveznice, pravico vrniti glavnico, tj. znesek, vložen v obveznico. Datum zapadlosti predstavlja končni datum, ko bo izdajatelj obveznice vlagatelju izplačal glavnico.
Dospelost obveznice je običajno izražena v letih. Na primer, obveznica ima lahko zapadlost 5 let, 10 let, 30 let itd. V obdobju od nakupa obveznice do njene zapadlosti ima vlagatelj pravico do rednega prejemanja izplačanih obresti v skladu s pogoji izdajatelja.
Zapadlost obveznic igra pomembno vlogo pri naložbeni strategiji. Kratkoročne obveznice s krajšo ročnostjo običajno nosijo manjše tveganje zaradi sprememb obrestnih mer in inflacije, vendar imajo nižje donose v primerjavi z obveznicami z daljšo ročnostjo. Na drugi strani imajo obveznice z daljšo ročnostjo višji potencial donosnosti, vendar so izpostavljene večjemu tveganju spremembe obrestnih mer v daljšem obdobju.
.webp){kind=icon}
