Kriminalist Romih: 'Za kriptoprevaro je najlažje izkoristiti vplivneže'

Minuli teden smo razkrili mrežo vplivnežev, ki obljubljajo oziroma oglašajo sanjske zaslužke, tudi do tisoč evrov na dan. Po našem poizvedovanju je tudi ATVP izdala opozorilo pred potencialnimi finančnimi prevarami, ki jih širijo vplivneži na priljubljenih družbenih omrežjih, prav tako pa je tudi policija sporočila, da zadevo že raziskuje.

Da bi dobili vpogled v mrežo in obseg prevare, smo se pogovarjali z Martinom Romihom, višjim kriminalističnim inšpektorjem z oddelka za finančno kriminaliteto in pranje denarja v upravi kriminalistične policije na Generalni policijski upravi. Kriminalist konkretnega primera ni komentiral, razkril pa je ozadje delovanja denarnih verig, ki so pri nas prepovedane, pa tudi kako so lahko tudi vplivneži žrtve prevarantov.   

Trenutno se na TikToku s svetlobno hitrostjo širi mrežni marketing oziroma potencialna denarna veriga. Kakšna je ločnica med mrežnim marketingom in denarno verigo, ki so prepovedane? Lahko laik loči med njima?

Pri denarni verigi se obljubljajo vlagateljem veliki donosi ob relativno majhnem tveganju. Tukaj v ozadju pogosto ni nobenega produkta ali pa je produkt, čigar cena je enormno visoka v primerjavi s tržno vrednostjo. Vlagatelji vložijo svoja sredstva, v resnici pa pričakujejo donos, ki ga kasneje prejmejo iz vložka ljudi, ki so sredstva vložili za njimi. Tukaj se po verigi navzgor prenašajo finančna sredstva od tistih, ki so se verigi kasneje pridružili, do tistih, ki so bili v začetku že člani te verige. Obljuba po velikem donosu je tista, ki motivira ljudi za vlaganje sredstev.

Pri tako imenovanem multilevel marketingu (MLM) oziroma mrežnem marketingu pa gre za prodajo nekega produkta, ki se trži in prodaja. Tisti, ki ga kupi, prejme konkreten produkt po neki ceni, ki je na trgu sprejeta oziroma znana. Včasih so v primeru teh trženj bila zelo priljubljena čistila, kozmetika in posode. Se pravi, ta produkt ni samo krinka, ampak gre za dejanski produkt.

Ste zaznali kakšne oblike mrežnega marketinga, ki prodajajo finančna izobraževanja ali splošna izobraževanja po zelo visoki ceni?

Tudi tovrstne zadeve se pojavljajo. V primeru, ko se prodajajo neke storitve, kot so izobraževanja, smo na bolj tankem ledu, saj gre lahko za neko krinko. Včasih so se prodajale knjige, ki so imele nerealno visoko ceno, dejansko pa je šlo zgolj za krinko. Zdaj se ponujajo neka usposabljanja ali izobraževanja. Pri teh je potrebna visoka stopnja previdnosti.

Skoraj na vseh trgih beležimo rekorde: na kriptotrgu in borzi, cena zlata je eksplodirala. Menite, da prevaranti izkoriščajo te priložnosti in ponujajo ljudem hitre zaslužke brez napora? Kaj opažate na policiji? Je število prevar v zadnjem času poraslo?

Storilci kaznivih dejanj so vedno precej na tekočem s tem, kaj se dogaja v realnem gospodarstvu. To je voda na mlin. Novice, da so zrasle vrednosti tečajev na borzi, cene zlata ali pa vrednost virtualnih valut, se lahko uporabi kot krinko za vzpostavitev denarne verige. Nekoč so bili to vrednostni papirji, kasneje so to vlogo prevzeli forex trgi, se pravi trgovanje s tečajnimi razlikami.

Zdaj se precej oglašuje trgovanje s kriptovalutami, ampak je tudi to zgolj krinka. V časopisu se pojavi novica, da je bitcoin dosegel rekordno vrednost, takoj zatem pa se pojavijo prevaranti, ki ponujajo možnost hitrega zaslužka, češ, zrasel je toliko, mi vam pa zagotavljamo, da bo še bolj.

Neuki vlagatelj je veliko bolj dovzeten za takšne oglase.

Preden policija razkrinka takšno prevaro, včasih traja kar nekaj časa in se te prevare kar razrastejo. To velja še posebno za družbena omrežja, kjer rastejo z eksplozivno hitrostjo. Koliko časa živijo takšne prevare in kdaj se sesujejo?

Te prevare imajo lahko dolgo življenjsko dobo. Oškodovanci ne identificirajo samega sebe kot žrtev takoj, saj jim določene donosi še vedno obljubljajo, češ, prišlo je do nekih zamikov in finančnih regulacij, kar so običajno izgovori organizatorjev teh denarnih verig. Zato ti oškodovanci ne oddajo prijave takoj in nekoliko odlašajo.

Višja ko je zagotovljena stopnja donosa, več ko je novih vlagateljev, od katerih stalno prihaja pritok denarja, in manj ko je po drugi strani vlagateljev, ki so že v igri in realizirajo donose, dlje lahko igra živi. Potem se lahko zgodi, da obstoječi vlagatelji želijo unvčiti svoje donose in dobiti izplačilo – tukaj se zadeva ustavi, saj je premalo svežega priliva.

Ti prevaranti so kar precej prebrisani in v stiku s sodobnimi trendi. Prevare znajo zamaskirati tudi z legalnimi posli. V Sloveniji smo imeli kar nekaj primerov, v katerih so bili predstavniki teh prevar znani Slovenci. Omenili ste, da ljudje, ki so žrtve te prevare, dolgo časa odlašajo. Zakaj? Zaradi tega, ker jim ti prevaranti še naprej obljubljajo zaslužke, ali zaradi tega, ker jih je preveč sram, da bi priznali, da so nasedli prevari?

Možnosti sta obe. Prvič, vsakdo upa, da bodo sredstva še prišla. Češ, morda bo moj donos izplačan nekoliko kasneje, nočem se zameriti promotorju, saj mi je obljubil, da bom dobil denar. Do tistega trenutka so recimo neka izplačila bila izvedena in vlagatelji verjamejo, da bodo tudi v bodoče. To je razlog, zakaj nekdo morda odlaša s prijavo policiji. Drugi razlog, ki pa ni tako zanemarljiv, je stigma in občutek sramote. Če nekdo v lastnem družbenem krogu velja za razgledano in pametno osebo, je to lahko črni madež na njegovem ugledu. So ljudje, ki tega ne želijo na glas priznati.

Zanimivo je, da vsi, ki vstopajo v razne prevare, tudi sami prevzamejo vlogo promotorja in naprej širijo to prevaro. Pogosto so tudi sami žrtev ne le lastnega pohlepa, ampak verjetno tudi neznanja in nerazumevanja ter tudi tega, da ne znajo ločiti med denarno verigo in mrežnim marketingom.

Včasih je bilo tega še več. Včasih so bili ljudje, ki so pristopili k tej piramidi, veliko bolj motivirani za novačenje novih vlagateljev, saj so prejemali donos, ki jim je bil obljubljen že v začetku, in donos, ki jim je bil obljubljen za novačenje novih ljudi.

V obdobju kriptopiramid so te piramide za spoznanje bolj sploščene in imajo precej elementov, ki jih poznamo pri goljufijah. Ljudje verjamejo, so naivni, željni zaslužka in vlagajo sredstva v upanju velikega donosa. Lahko so hkrati tudi promotorji. Morda pa je ta promotorski del manj opazen, kot je bil v preteklosti.

Prevaro, ki jo na Bloomberg Adria raziskujemo, razširjajo promotorji z obljubo binarnega sistema nagrajevanja. Ste že slišali za takšen sistem?

Ne vem točno, kaj naj bi to pomenilo. Pogosto se uporablja izrazoslovje, ki je v finančnem svetu že uvevljavljeno. Vsak član te piramide se močno trudi pridobiti za seboj nove vlagatelje, ker je njihov donos oziroma realizacija dobička odvisna od vložka ljudi, ki pridejo za njim. Poimenovanja, ki se pojavljajo pri opisu samega načina, pa so različna.

Ti ljudje pa ne prevzamejo samo finančno uveljavljenih izrazov, temveč tudi imena podjetij. Lahko pa uporabijo tudi izraze, kot je forex. V Sloveniji smo imeli Finanzas Forex, ki je bila ena večjih prevar. V takšnih primerih se podjetja velikokrat tudi preimenujejo.  V primeru, ki ga raziskujemo, se je podjetje najprej imenovalo Kuvera Global, zdaj pa je iGenious Global. Zoper Kuvera Global so regulatorji celo izdali opozorilo, da so prisotni elementi denarne verige. Ko takšna zadeva pride to do regulatorjev in policije, se podjetja velikokrat preimenujejo in na novo začnejo graditi prevaro.

Teh imen je ogromno. Velikokrat vsebujejo zveneče besede, kot so 'global' in 'finance', ki nakazujejo na možnost velikega donosa in ugledno ime, ki ga imajo ljudje v podzavesti iz finančnega sveta. Preden se vlagatelji odločijo o naložbi, lahko že nekaj minutna poizvedba na spletu da rezultate. Obstajajo forumi, kjer ljudje pišejo: "Vložil sem toliko in toliko sredstev. Dobil sem morda 200 evrov vložka nazaj, zdaj pa imam težave z izplačilom. Izplačila nisem prejel že nekaj tednov." Vse tovrstne zadeve je pametno preveriti.

Še vedno je bolje, da ljudje svoje premoženje vlagajo v preizkušene produkte, ki jih ponujajo finančni posredniki, banke in borznoposredniške hiše z licenco. Zelo neživljenjsko je pričakovati obljube posameznih promotorjev z zelo velikimi donosi v zelo kratkem času z malo ali skoraj nič tveganja. Zdrav razmislek lahko človeku da signal, da zadeva ni tako bleščeča, kot je videti.

Kaj si mislite o tem, da promotorji ne smejo razkriti imena podjetja v svojih objavah na družbenih omrežjih?

To je zagotovo signal, pri katerem bi moral tudi promotorjem zazvoniti alarm, češ, za kakšen produkt gre, morda je tukaj nekaj čudnega. V finančnem svetu se pričakuje transparentnost, torej jasen opis produkta. Če ne veš niti, kdo produkt ponuja, kaj šele, da bi poznal podrobnosti o produktu, je to zelo očiten znak, da gre za zadevo, ki je onkraj zakona.

Kako je pa z oglaševanjem donosov, pri kateri ni treba delati, saj strokovnjak namesto tebe naredi vse? V primeru Finanzas Forex smo imeli strokovnjake, ki so upravljali denar in znali ustvariti donose, zdaj pa imamo strokovnjake, ki so eksperti na področju kriptovalut ter z raznimi memecoini in shitcoini ustvarjajo nore donose na dnevni ravni.

V svetu financ je zelo malo ljudi, ki bi bili toliko sposobni, hkrati pa toliko altruistični, da bi bili pripravljeni delati za druge ljudi. Najbolj altruistična bitja so naši starši, ki nam pomagajo pri vzgoji otrok, medtem ko v finančnem svetu taka zgodba ne vzdrži. Če bi nekdo našel možnost oziroma vir enormnega zaslužka, bi v prvi vrsti to možnost izkoristil zase, potem pa za svoje bližnje. Ni realno pričakovati, da bo nekdo odkril zlato jamo in takoj vsemu svetu povedal zanjo.

Je pa še drug scenarij: ničesar ti ni treba delati, ustvariš lahko velike donose, ampak to namesto tebe dela robot umetne inteligence.

Umetna inteligenca z vsemi svojimi lastnostmi vstopa v naš vsakdan. Ta zadeva z robotom umetne inteligence ne pije vode. Dvomim, da je umetna inteligenca učinkovita v tolikšni meri, da bi lahko s premoženjem upravljala bolje kot izkušeni finančni strokovnjak. To je moje osebno mnenje. Lahko je v pomoč, lahko pa je to zgolj ena izmed zgodbic, ki se prodaja kot možnost vlaganja v kriptovalute. Morda bo to naslednja zgodba, ki jo bodo pograbili ti promotorji in oškodovani vlagatelji.

Ali je treba imeti dovoljenje ustreznega regulatorja za ponujanje storitev investiranja z robotskim svetovalcem, bo odgovoril ATVP.  Ugotovili smo, da za razne prevare, ki obljubljajo nore donose in zaslužke, vse bolj rekrutirajo mlade ljudi, ki lahko hitro pripravijo in zmontirajo lepe in viralne videoposnetke na družbenih omrežjih. To so njihovi vojščaki, ki opravljajo delo promotorjev. Ste mogoče zaznali, da se vse več mladih ljudi angažira pri tovrstnih prevarah?

Zagotovo. Mladi se angažirajo iz več razlogov. Glavni je ta, da si želijo na hitro povečati obseg svojega premoženja. Nekateri lahko v to verjamejo, spet drugi pa lahko vsaj slutijo oziroma vedo, da gre za neobičajno prakso. Gotovo pa je, da je lepo videti na družbenih omrežjih slike mladih ljudi, ki so lepi, uspešni in premožni ter da pokažejo svoj privlačen način življenja, kjer srkajo koktajle pod palmami. Ampak to je predstava za ljudi, ki si želijo biti v njihovi koži.

Marsikateri prevaranti angažirajo tudi vplivneže, ki imajo več deset tisoč sledilcev. Pred nekaj leti smo imeli primer slovenskih vplivnic, ki so oglaševale kriptoprevaro. Tudi danes vidimo, da marsikdo propagira različne finančne produkte. Vsem prevaram je skupno šibko finančno znanje. Kako vi gledate na to?

Najlažje je izkoristiti osebo, ki je znana in ki ima razmeroma velik vpliv na družbenih omrežjih. Še lažje je, če ta oseba ni finančno pismena, naivna ali pa željna hitrega zaslužka. To je ena od uveljavljenih poti, saj lahko tako  v kratkem času dosežejo velik krog potencialnih vlagateljev. Na družbenih omrežjih pa niso le mlajši uporabniki, temveč tudi starejši, ki niso vajeni tovrstnih goljufij.

Ali policija aktivno spremlja družbena omrežja? Ste prisotni na TikToku?

Policija spremlja te zadeve in prejemamo prijave oškodovancev. Pogosto so to oškodovanci, ki so vlagali svoja sredstva. Precejšen delež jih je bilo kontaminiranih prav prek družbenih omrežij. Storilci kaznivih dejanj, ki nagovarjajo ljudi, so precej dobro organizirani, pogosto pa gre za mednarodne mreže.

Pri razkrinkanju teh omrežij sodelujemo s policijami drugih držav prek Europola in Interpola. Pomembno je, da ljudje, ki so bili oškodovani, podajo prijavo na policijo, da se lahko zadeva v karseda kratkem času začne preiskovati in da je možno, da se kakšna sredstva tudi še zavarujejo oziroma povrnejo.

Kdo je najbolj dovzeten za tovrstne prevare?

Ko je bila država med pandemijo zaprta in ko so bili ljudje več časa doma, se je povečala uporaba spleta. Tarča so bili zlasti tisti, ki so manj finančno in računalniško pismeni. Tukaj so tudi ljudje, ki so si iz razmeroma majhnega vložka želeli ustvariti velik donos – najpogostejša skupina ljudi.

V zadnjem času je kup tako imenovanih kriptoprevar, kjer so prisotna zloglasna imena. Ljudje, ki kontaktirajo oškodovance, se pogosto predstavijo z angleškimi imeni, ki običajno dajejo dodatno kredibilnosti. Potrebna je presoja, komu lahko zaupamo.

Koliko denarja izgubljajo ljudje v teh finančnih prevarah oziroma denarnih verigah?

V letu 2023 je bilo obravnavanih okoli 500 takšnih kaznivih dejanj, premoženjska škoda pa je bila na letni ravni lani okoli 13 milijonov evrov. To je več kot milijon evrov oškodovanj na mesec.

Treba je vedeti, da so obljube velikega donosa z malo truda, majhnim vložkom in zagotovljenim donosom nerealne. Če pride do oškodovanja, svetujem, da ljudje čim prej podajo prijavo na najbližjo policijsko enoto.