Do službe po Ljubljanici ali Dravi? Z ambicioznimi načrti bi oživili rečni promet

Kaj menite o ideji, da bi do leta 2030 lahko kar pripluli do službe?

Po desetletjih osredotočanja na cestni in železniški promet mesta po Evropi in svetu namreč ponovno odkrivajo potencial rek kot trajnostnih prometnih poti. Rečne ladje, nekoč glavno prevozno sredstvo v številnih mestih, znova pridobivajo pomen kot trajnostna, okolju prijazna alternativa, ki lahko zmanjša prometne zamaške, zniža emisije ogljikovega dioksida in izboljša kakovost življenja prebivalcev.

Trend počasi prihaja tudi v Slovenijo, natančneje v prestolnico, ki je vključena v projekt NetZeroCities z ambicioznim ciljem doseči podnebno nevtralnost do leta 2030. V okviru tega projekta so predvidene investicije v vrednosti 8 milijard evrov, ki vključujejo različne ukrepe za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. Za akcijski načrt je Občina Ljubljana prejela priznanje Evropske komisije, med ukrepi pa je tudi uvedba rečnega javnega prevoza.

V teku je ambiciozen projekt, vreden 55 milijonov evrov, ki naj bi v naslednjih petih letih vzpostavil redni potniški promet po Ljubljanici. Ljubljana načrtuje vzpostavitev krožne plovne poti, ki bo potekala po reki Ljubljanici in Gruberjevem prekopu, s čimer želi mesto ponovno oživiti vlogo reke kot prometne osi ter hkrati ustvariti privlačno in trajnostno obliko mobilnosti za meščane in obiskovalce.

Pri pripravi projekta sodelujejo štirje ključni partnerji – Elektro Ljubljana, Direkcija Republike Slovenije za vode, Energetika Ljubljana in Mestna občina Ljubljana. Vrednost projekta, ocenjena na 55 milijonov evrov, potrjuje ambicioznost zasnove, ki naj bi Ljubljanico postopno preoblikovala v funkcionalno prometno os.

Na vprašanja o časovnem okviru izvedbe in financiranju projekta nam na MOL-u niso odgovorili. Na včerajšnji tiskovni konferenci pa je ljubljanski župan Zoran Janković izpostavil ključne prednosti projekta rečnega potniškega prometa po Ljubljanici. Med njimi je posebej poudaril ureditev poti, ki se bo spuščala proti reki, kar bo sprehajalcem omogočilo neposreden stik z Ljubljanico. Druga pomembna pridobitev bo, kot pravi Janković, temeljito čiščenje reke. Ljubljanica bo očiščena vseh odplak in onesnaževalcev, kar pomeni konkretno izboljšanje njene ekološke kakovosti.

Kot korak dlje, čeprav ne neposredno v okviru rečnega prometa, je Janković predstavil še širšo vizijo trajnostne mobilnosti v mestu, ki vključuje avtobuse na vodik, ki bodo v naslednjih petih letih postali del javnega potniškega prometa v prestolnici.

Nova krožna pot po Ljubljanici naj bi prebivalcem in obiskovalcem ponudila inovativno obliko javnega prevoza, hkrati pa okrepila turistično ponudbo mesta s poudarkom na izkušnji, ki povezuje kulturno dediščino, naravno okolje in sodobne tehnološke rešitve. Plovila bodo izdelana iz lesa in poganjana s sončno energijo – torej brez izpustov in hrupa, kar projekt uvršča med najbolj trajnostne pristope k urbani mobilnosti v regiji.

''Načrt skrbi in je tudi nepotreben''

Kljub temu ostaja nezanemarljivo vprašanje vplivov načrtovanega projekta na okolje in rečne ekosisteme. 

"Največji vpliv bo zagotovo prinesel – če bo realiziran – krožni promet, za kar bi morali povezati Ljubljanico in Gruberjev prekop. Ta načrt gotovo skrbi in je tudi nepotreben. In če govorimo o porabi energije, je bo porabljene ogromno – za kakšen rezultat?" se sprašuje Marjana Hönigsfeld Adamič z Inštituta za ohranjanje naravne dediščine Lutra.

 

Ključnega pomena bo izvedba obsežnih okoljskih presoj ter vključevanje multidisciplinarnih strokovnjakov in udeleženih, da se zagotovi trajnostni razvoj, ki bo usklajen z varstvenimi standardi ter bo dolgoročno ohranil biotsko raznovrstnost in naravne funkcije rečnega habitata.

Javni promet kmalu tudi po Dravi?

O oživitvi rečnega prometa razmišlja tudi Mestna občina Maribor, ki si že dlje časa prizadeva, da bi Drava ponovno zaživela kot prometna in turistična os mesta – podobno kot to že deluje na Ptuju ali v Ljubljani. Že leta 2019 so zagnali projekt Dravska promenada, ki med drugim predvideva vzpostavitev javnega potniškega prometa po reki in ureditev prehodov čez jezove, da bi omogočili nemoteno plovbo tako za turistične ladjice kot za rekreativne uporabnike.

Ker projekt zahteva širšo usklajenost med različnimi udeleženimi in posega tudi v državne pristojnosti, je občina letos znova naslovila pristojna ministrstva, saj je ureditev plovnosti prepoznana kot zadeva regionalnega pomena.

''Financiranje se predvideva kombinirano, z evropskimi in državnimi sredstvi (LIFE, kohezija) ter občinskim proračunom, pri čemer bodo morali vsi projekti prestati presojo vplivov na okolje in biti skladni z varstvenimi režimi Natura 2000 na območju reke Drave,'' so potrdili pri Mestni občini Maribor.

V teku so usklajevanja glede uredbe plovbnega režima po Dravi. Depositphotos

 

Plovba bi po Dravi predvidoma potekala med 13 postajališči v dolžini okoli 4,4 km, od Pobrežja do Mariborskega otoka. Predvidene so frekventna linija za dnevne migracije (povezava centra mesta z univerzo in stanovanjskimi naselji) in turistične vožnje. Vožnja med vsemi postajališči bi trajala približno eno uro oziroma okoli pol ure pri krajši različici.

''Trenutno so v teku usklajevanja glede uredbe plovbnega režima,'' pravijo pri mariborski občini. ''Glede na postopke je realno pričakovati prvo testno linijo v nekaj letih po sprejetju primerne uredbe – ne pred letom 2027. Prav tako je treba zagotoviti nepovratna sredstva za nakup plovila (npr. prek Borzena ali Eko sklada, podobno kot pri nakupu vozil za mestni promet) ter predvideti možnost pridobitve evropskih sredstev za vzpostavitev potrebne infrastrukture za rečni promet.''

Evropski navdih: mesta, ki plujejo v trajnostno prihodnost

Medtem ko Ljubljana in Maribor še kujeta strategijo o vzpostavitvi rečnega javnega prometa, je Vilnius v Litvi ta korak že naredil – in to z izrazito trajnostnim pristopom. Od julija letos so električne ladjice po reki Neris uradno postale del mestnega sistema javnega prevoza. Projekt, ki ga je mesto predstavilo kot korak proti ''zeleni mobilnosti prihodnosti'', ponuja prebivalcem in obiskovalcem miren, tih in ogljično nevtralen način premikanja po mestu.

Plovila, ki jih poganjajo sončne celice, so popolnoma brez emisij in skoraj neslišna. Pet postaj ob reki povezuje glavne točke v mestu, kar pomeni, da ladjice niso le turistična zanimivost, temveč resnična alternativa vsakodnevnemu prevozu – zlasti v poletnih mesecih. Sistem je popolnoma integriran v mestno vozovnico, kar omogoča nemoteno prestopanje z avtobusov in tramvajev na rečne ladje.

Posebno noto daje projektu vključevanje lokalne skupnosti: ladjice so dobile imena, ki so jih predlagali prebivalci, večinoma navdihnjena z lokalnimi simboli in kulturno zgodovino Vilniusa. Poleg funkcionalnosti pa projekt prinaša tudi estetsko in doživljajsko vrednost – Neris zdaj ni več le reka, temveč tudi prometna arterija in urbana promenada z druge perspektive.

Električne ladjice so v Litvi julija uradno postale del mestnega sistema javnega prevoza. Depositphotos

 

Tudi Hamburg je že dolgo znan po napredni infrastrukturi in trajnostnem pristopu k urbanemu prometu. Rečni trajekti so nepogrešljiv del mestnega javnega prevoza, saj povezujejo različne dele mesta ob reki Elbi. Mestni trajektni operater Hadag ponuja osem trajektnih linij, ki povezujejo 20 pomolov vzdolž reke, vse od mestnega središča do industrijskega pristanišča, predmestij, dokov, plaž in drugih destinacij.

Hamburgova trajektna flota je del širšega načrta Hamburg-Takt, ki si prizadeva do leta 2030 povečati delež hoje, kolesarjenja in vseh oblik skupnega prevoza na 80 odstotkov. Ta ambiciozen cilj vključuje tudi širitev trajektnih linij ter izboljšanje dostopnosti in povezljivosti različnih prometnih načinov.

Tudi London je ne nazadnje primer mesta, kjer je rečni promet že povsem integriran v javni prevoz in trajnostna alternativa cestnemu prometu, hkrati pa ohranja tudi turistično funkcijo. Aktivnih je več linij rečnih trajektov po Temzi, ki jih upravlja podjetje Uber Boat. Ti trajekti povezujejo različne dele mesta, od vzhodnih predmestij do osrednjega Londona, in so integrirani v sistem javnega prevoza. Potniki lahko uporabljajo kartice Oyster in druge oblike plačila, kar omogoča enostavno prestopanje med različnimi vrstami prevoza.