Cene nafte navzdol: Upad dobička naftnih družb

Cene surove nafte vnovič upadajo. Terminske pogodbe za 159-litrski sod surove nafte brent so se v torek po tridnevnem padcu gibale okoli 68,4 dolarja. Cene so upadle predvsem zaradi nedeljske odločitve Organizacije držav izvoznic nafte in njenih zaveznic, da v septembru poveča proizvodnjo surovine.

Analitiki menijo, da bi cene nafte bile višje, če ne bi na trgu prihajalo do strahov pred motnjami v dobavi ruske nafte. Washington namreč stopnjuje pritisk na Moskvo, da konča vojno v Ukrajini, s tem pa tudi grozi kupcem ruske nafte, predvsem Indiji. Predsednik Donald Trump je v ponedeljek dejal, da bo "znatno zvišal" carine za Indijo zaradi njenega uvoza ruske nafte.

Indija se trenutno sooča s 25-odstotnimi dajatvami na svoj izvoz v ZDA, Trump pa je v minulih dneh govoril celo o 100-odstotnih sekundarnih carinah in sankcijah. Po poročanju tujih agencij bi tovrstni ukrepi lahko ogrozili do 2,75 milijona sodčkov ruskega izvoza nafte na dan, zlasti na Kitajsko in v Indijo.

 

 

Cena nafte je v zadnjih dneh po trimesečnem povečanju padla. Pesimizem na trgu je posledica znakov, da se največje svetovno gospodarstvo upočasnjuje zaradi širših trgovinskih ukrepov Trumpa, kar ogroža povpraševanje po energiji, ter ukrepov OPEC+, da sprosti omejitve ponudbe. Vse to skupaj je sprožilo zaskrbljenost, da se bo v tej polovici leta oblikoval presežek surove nafte, kar bo vplivalo na cene, stanje na trgu povzema Bloomberg.

"Osnovni obeti za trg nafte so pesimistični: povečanje ponudbe OPEC+ naj bi zagotovilo presežek na trgu od zadnjega četrtletja naprej," je za Bloomberg povedal Warren Patterson, vodja strategije za surovine pri ING. "Vendar pa je ključno in zelo realno tveganje za to napoved možnost uvedbe sekundarnih carin za kupce ruske nafte."

OPEC+ z novim povečanjem proizvodnje

Osem članic kartela OPEC+ se je v nedeljo dogovorilo o novem velikem povečanju proizvodnje tekočega zlata, in sicer približno 548 tisoč sodov nafte dnevno, začenši s septembrom. To so predvsem želje največje proizvajalke v organizaciji, Savdske Arabije, in njenih tesnih zalivskih zaveznic, ki si skupaj želijo pridobiti nazaj tržni delež.

S to odločitvijo bo naftni kartel dokončal obdobje nižje proizvodnje nafte, ki ga je osem ključnih članic OPEC+ sprejelo leta 2023, ko dnevno proizvodnjo zamejil za 2,2 milijona sodčkov.

Zalivske države nafto proizvajajo po izjemno nizkih stroških, tako da v kratkoročnem obdobju lahko ublažijo nižje cene surovine. Do konca decembra bo nadalje analiziran predhodni ukrep zmanjšanja proizvodnje, in sicer približno 1,66 milijona sodov dnevno, poroča Reuters.

Akos Stiller/Bloomberg

 

Savdska Arabija, ki poleg Rusije vodi naftni kartel OPEC+, je doživela zasuk v naftni strategiji, saj si je večino zadnjega desetletja prizadevala za ohranitev visokih cen surove nafte, piše Bloomberg, ki dodaja, da bo to imelo posledice.

Za uravnoteženje proračuna in realizacijo savdskih visokoletečih infrastrukturnih ciljev, začrtanih v Viziji 2030, mora cena soda nafte biti približno 90 dolarjev, je nedavno od tega zapisal Mednarodni denarni sklad.

Trgi sedaj pričakujejo, da bo OPEC+ v septembru prenehal s povečanjem proizvodnje. To je ta teden v poročilu zapisala tudi ameriška banka Goldman Sachs, ki se sklicuje na naraščajočo proizvodnjo v ZDA, upočasnjeno globalno gospodarsko rast in povečanje zalog nafte.

Nizke cene nafte oklestile dobičke naftnih družb

Naftni koncern Shell je v drugem četrtletju poročal o 32-odstotnem zmanjšanju dobička, a je kljub temu presegel pričakovanja analitikov, smo pisali prejšnji teden. Padec dobička v primerjavi z lanskim letom je odraz nižjih cene nafte in plina na svetovnem trgu.

Izvršni direktor Shella, Wael Sawan, si je zadnji dve leti prizadeval zmanjšati stroške, izboljšati zanesljivost in se znebiti odvečnih sredstev, zato da bi zmanjšal vrzel v vrednotenju s tekmeci. Poteze so očitno obrodile sadove, saj je podjetje v letu 2025 doslej preseglo svoje velike naftne konkurente.

O padcu dobička je poročala tudi največja nafta družba na svetu, savdski Aramco. Negativni poslovni rezultati se tako vrstijo že deseto četrtletje zapored, saj so nižje cene nafte prevladale nad vplivom višje proizvodnje, poroča Bloomberg.

Bloomberg

 

Čisti dobiček, pripisan delničarjem, se je v drugem četrtletju v primerjavi z enakim obdobjem lani zmanjšal za 19 odstotka na 22,8 milijarde dolarjev. To je zaostalo za ocenami analitikov, ki jih je zbral Bloomberg. Prosti denarni tok ponovno ni pokril dividend, dolg pa se je povečal. V začetku leta je družba napovedala, da bo dividende za leto 2025 znižala za tretjino na približno 85 milijard dolarjev, vendar še vedno težko zbira dovolj denarja za kritje izplačil.

Nekateri naftarji pozitivno presenetili

British Petroleum (BP) je v torek poročal o močnem drugem četrtletju. Naftni velikan je povečal dividende, močno presegel pričakovanja glede čistega dobička in ohranil tempo odkupov delnic z napovedjo dodatnih 750 milijonov dolarjev, poroča Reuters.

BP bo sedaj pregledal svoj portfelj sredstev in razmislil o dodatnih zmanjšanjih stroškov v okviru prizadevanj za boljše rezultate za delničarje. Poslovanje družbe v minulem četrtletju je preseglo pričakovanja analitikov. Dobiček BP je v drugem četrtletju znašal 2,4 milijarde dolarjev proti napovedanim 1,8 milijarde dolarjev. Kljub temu delnica podjetja letos zaostaja za konkurenti.

TAP

 

Konec prejšnjega tedna sta pozitivno presenetila tudi Exxon Mobil in Chevron. Družbi sta objavili boljše rezultate od pričakovanih, potem ko je rekordna proizvodnja nafte ublažila vpliv nižjih cen surove nafte. Exxon je črpal več nafte kot v katerem koli drugem drugem četrtletju od zgodovinskega prevzema družbe Mobil pred več kot 25 leti. Chevron je medtem povečal proizvodnjo na rekordnih skoraj štiri milijone sodčkov na dan, poroča Bloomberg.

Kakšne so napovedi?

Analitiki Bloomberga Adria menijo, da bodo cene nafte letos še naprej pod pritiskom presežka svetovne ponudbe in počasne gospodarske rasti. "Geopolitična tveganja so največja neznanka v zvezi s cenami. Če bo premirje med Izraelom in Iranom trajalo, pričakujemo pritisk na znižanje cen, ki bo ceno nafte ohranil na ravni iz maja," so povedali in dodali, da enako velja za morebitno premirje med Rusijo in Ukrajino.

"Vendar pa bi vsaka eskalacija, ki bi povzročila motnje v oskrbi, lahko povzročila višje cene. Predvidevamo, da se bodo cene gibale od 60 do 65 dolarjev do konca leta 2025, če ne bo večjih tveganj v oskrbi, ki bi lahko povzročila dvig cen," povedo.