Nakup in prodaja zlata – koliko marže boste pustili trgovcem?

Po mnenju strokovnjakov je zlato trenutno v trendu rasti, zato je kljub močni rasti v minulih mesecih pričakovati nadaljnjo rast cene te plemenite kovine. Po napovedih naj bi zlato do konca leta doseglo ceno 3.500 dolarjev za 31,1-gramsko unčo, po nekaterih analizah pa bi se lahko še bolj podražilo.  

Zlato velja za investicijsko kovino s posebnim statusom, saj je oproščeno plačila DDV. Poleg tega dobički pri prodaji zlata za posameznike niso obdavčeni, če se z nakupom in prodajo ne ukvarjajo profesionalno.

Nakup naložbenega zlata v Sloveniji tudi ni predmet avtomatskega poročanja davčnim organom, čeprav morajo trgovci pri večjih zneskih upoštevati predpise o preprečevanju pranja denarja in lahko zahtevajo osebne podatke. Poleg tega se lahko zlato brez težav prenese na dediče, kar je davčno ugodnejše kot dedovanje drugega premoženja, na primer nepremičnine.

Vendar naložba v zlato prinaša tudi bolj ali manj skrite stroške, ki zmanjšajo donos.

Razlika med nakupno in prodajno ceno je lahko velika 

Pregled cenikov trgovcev z investicijskim zlatom pokaže, da je razlika med prodajno in nakupno ceno zlatnikov in zlatih palic od dva- do šestodstotna, pri najmanjših ploščicah pa doseže tudi 50 odstotkov. Poleg tega je nakupna cena zlata, ki ga posameznik kupi v obliki palice ali zlatnika, višja od borzne cene čistega zlata.

Po ceniku Zlatarne Celje stane kovanec dunajski filharmonik mase 31,1 grama (ena unča) 3.103,40 evra, odkupna cena pa znaša 2.898,50 evra. Po spletnem ceniku prodajalca Moro & Kunst znaša prodajna cena novega dunajskega filharmonika mase ene unče 3.021,20 evra (oziroma štiri evre manj za kovance letnikov 1989–2024), nakupna pa 2.924,25 evra.

 

 

Razlika pri Zlatarni Celje tako znaša dobrih 200 evrov na kovanec oziroma 6,6 odstotka nakupne cene. Pri Moro & Kunst je razlika manjša, slabih 97 evrov ali 3,2 odstotka nakupne cene.

Cene se spreminjajo glede na borzno ceno zlata

Ceniki se sicer pri trgovcih spreminjajo skladno s spreminjanjem borzne cene čistega zlata, ponekod celo vsakih pet minut, zato lahko navedene cene odstopajo od objavljenih v spletnih cenikih.

Pri Centru zlata dunajske filharmonike teže ene unče ponujajo za 3.011 evrov, medtem ko odkupna cena znaša 2.941,30 evra. Razlika je v tem primeru 69,72 evra oziroma 2,3 odstotka nakupne cene.

Preračun sicer pokaže, da je cena zlata v primeru nakupa naložbenega kovanca nekoliko višja od borzne cene zlata. Zlato v dunajskem filharmoniku teže ene unče tako stane od 3.011 do 3.103 evre, promptna borzna cena unče zlata pa se trenutno giblje okoli 2.938 evrov. Dunajski filharmoniki, ki jih kujejo v avstrijski kovnici Münze Österreich, vsebujejo 99,99 odstotka zlata.

Prodajne cene 100 gramov težke palice iz čistega zlata se pri primerjanih cenikih gibljejo od 9.326,57 evra (Moro & Kunst) do 9.732,60 evra (Zlatarna Celje), nakupne pa od 9.424,4 evra (Center zlata) do 9.326,57 evra (Moro & Kunst). Razlike med nakupno in prodajno ceno pri trgovcih znašajo okoli 3,3 odstotka prodajne cene zlate palice.

Manjša masa zlata, večja razlika v ceni 

Največje razlike med prodajno in nakupno ceno so, pričakovano, pri najmanjših količinah zlata. Pri enogramski ploščici je razlika med prodajno ceno in nakupno ceno od 10- do 20-odstotna, pri nekaterih ploščicah pa tudi več kot 50-odstotna. En gram težka zlata ploščica zlati kitajski panda pri trgovcu Moro & Kunst na primer stane 149,88 evra, odkupna cena pa znaša 92,77 evra.

Peter Slapšak iz podjetja Elementum pravi, da je zaradi stroškov, povezanih z nakupom in prodajo ter tudi shranjevanjem zlata, treba zlato obravnavati kot izrazito dolgoročno naložbo, s katero se ne trguje v kratkem časovnem obdobju. Tudi z vidika pričakovane rasti cene je pomemben dolgoročni vidik vlaganja v zlato.

Zlato kupujejo centralne banke kot podporo svojim valutam

V plemenitih kovinah imamo Slovenci še vedno manj od odstotka svojega premoženja, kar je občutno manj od Nemcev, Avstrijcev ali Švicarjev, je poudaril Slapšak na posvetu o finančnih balonih na SBC – Klubu slovenskih podjetnikov. Delež se je sicer iz časov izpred krize leta 2008 podvojil, saj je ta po podatkih Elementuma pred krizo znašal pol odstotka premoženja.

Nekdanji guverner Banke Slovenije France Arhar pa je na posvetu pri SBC poudaril, da so trenutno glavni kupci zlata na svetu centralne banke, ki kopičijo zlato, da bi z njim podprle vrednost nacionalnih valut. Denar sam po sebi namreč nima več nobenega trdnega sidra, odkar je nekdanji ameriški predsednik Richard Nixon leta 1975 pretrgal povezavo med dolarjem in zlatom, je povedal Arhar.

Preberite, koliko zlata ima v lasti slovenska centralna banka.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar