Cene zemeljskega plina v Evropi so danes ponovno upadale. Trgi ob tem pričakujejo dodatne podrobnosti o napovedani intervenciji Evropske unije na energetske trge. Še vedno povišane cene sicer že nižajo povpraševanje po plinu.
Terminska pogodba za plin z dobavnim rokom enega meseca na nizozemskem vozlišču (TTF) je v ponedeljkovem trgovanju izgubila 7,3 odstotka. Okrog 13.30 ure v Amsterdamu je bila cena za megavatno uro pri 190 evrih, kar je še vedno osemkrat več od običajne cene v tem letnem času.
Evropski ministri za energetiko so v petek na izrednem zasedanju razglabljali o ukrepih za omejitev cen in zagotavljanje likvidnosti energetskim podjetjem. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, ki je prejšnji teden pozvala k izredni intervenciji, naj bi ta teden na podlagi ministrskih predlogov predstavila konkretnejše ukrepe.
Ministri so se strinjali glede oblikovanja likvidnostnega mehanizma, ki bi energetskim podjetjem v težavah pomagal s pozivi h kritju. Podprli so tudi omejitev presežnih dobičkov podjetjem, ki elektrike ne pridobivajo iz plina in posledično kujejo večje dobičke.
Nestrinjanja so se pojavila predvsem pri vprašanju cenovne kapice za plin. Večina držav članic podpira cenovno kapico na ves uvožen plin, tri države pa bi omejile le cene ruskega plina, je po sestanku povedal italijanski minister za zeleni prehod Roberto Cingolani.
"Cenovne kapice lahko škodijo ključnim proizvajalcem elektrike, ki uporabljajo zemeljski plin, saj ne morejo ustvariti dobička. Toda predlagane kapice se zdijo usmerjene k proizvajalcem z nizkimi marginalnimi stroški, ki se zanašajo na sončno, jedrsko, hidroenergijo itd., saj zaradi visokih cen elektrike ustvarjajo presežne dobičke," je v raziskovalnem poročilu zapisal Ryan Kronk, analitik pri Rystad Energy.
V začetku septembra je ruski plinski velikan Gazprom po končanju napovedanih vzdrževalnih del do nadaljnjega prekinil dobavo plina po plinovodi Severni tok 1, ki ruski plin dovaja prek Baltskega morja v Nemčijo. Prekinitev veča možnost, da bo Evropa pozimi prisiljena v varčevanje s plinom in elektriko, čeprav so njeni plinohrami po podatkih Gas Infrastructure Europe (GIE) že pred zastavljenim rokom 1. novembra napolnjeni do zastavljenih ravni, in sicer 84-odstotno.
Visoka stopnja skladiščenega plina na začetku zime "bo omogočila večje zajeme kot običajno, še vedno pa bo ostalo okrog 20 odstotkov do konca marca", pišejo predstavniki podjetja Goldman Sachs v raziskovalnem poročilu. Obenem Evropa uvaža okrog 16 odstotkov več utekočinjenega plina (LNG) glede na leto prej, ocenjujejo v poročilu. Pri investicijski banki pričakujejo, da bo cena plina v prvem četrtletju naslednjega leta padla pod sto evrov.
Slovenija, ki nima lastnih plinohramov, svoje zaloge hrani v sosednjih državah, zlasti v Avstriji. Včeraj je državni zbor sprejel predlog solidarnostnega sporazuma s Hrvaško o izmenjavi plina v primeru motenj v dobavi. Že pred časom smo podoben sporazum podpisali z Italijo, pogovori potekajo tudi z Avstrijo. Zaradi visokih cen energije je tudi slovenska vlada sprejela interventne ukrepe, med njimi poroštveni zakon, ki bo energetskim podjetjem zagotavljal likvidnost; že pred časom je zamejila tudi maloprodajne cene plina in elektrike.
"Slovenija je lahko zadovoljna, saj so bile v končni dokument vključene njene zahteve, da se vzpostavijo skupni likvidnostni instrumenti, da se pregleda smernice za delovanje trgov z namenom, da se vključijo varovalke, in da Komisija pripravi ukrepe za začasno intervencijo na trg, vključno z možnostjo cenovne kapice za plin," je po sestanku v Bruslju dejal slovenski minister za infrastrukturo Bojan Kumer.
.webp){kind=icon}
